Število starih, zapuščenih stavb, v katerih že leta nihče ne živi, je v Sloveniji veliko, po podatkih SURS jih je približno 150.000 tisoč. Od tega jih je bilo več kot polovica ali zgrajenih pred letom 1945 ali pa nimajo osnovne infrastrukture, kot so kopalnica stranišče, ogrevanje, vodovod in elektrika. V število nenaseljenih stavb niso všteti vikendi.
Med praznimi eno- in dvostanovanjskimi hišami je okoli 10.000 takih, ki so bile zgrajene po letu 1945 in imajo vso osnovno infrastrukturo, a so brez hišne številke. Če je lastnik take (uradno nenaseljene) hiše prijavljen v starejši hiši v neposredni bližini, lahko sklepamo, da gre za prizidane novejše hiše in da so te verjetno naseljene. Iz vseh teh razlogov predstavlja navedeno število praznih stanovanj zgornjo mejo.
Občina z najvišjim deležem praznih stanovanj (brez počitniških) je bila leta 2018 Cirkulane (42 %), sledili sta Zavrč (39 %) in Osilnica (37 %). Prve tri po deležu vseh nenaseljenih stanovanj (tudi počitniških) pa so bile občine Kostel (52 %), Bovec (51 %) in Kranjska Gora (49 %). Zanimiv je podatek, da se je število praznih stanovanj povečalo tudi v Ljubljani, in to od leta 2011 do leta 2018 z 22.300 (17.8 %) na 24.400 (19,0 %).
Kolikšen del nenaseljenih stavb je tudi neprimernih za bivanje, hkrati pa so zaradi starosti in let, ko niso bile vzdrževane, lahko tudi nevarne za sosednje stavbe in ljudi, ni znano. Zagotovo te stavbe z leti za okolico postanejo moteče, lastniki pa se za njihovo obnovo ali rušenje iz različnih razlogov ne odločijo.
Sosedi lahko ukrepajo
Kaj lahko v teh primerih naredi skupnost, ki živi v bližini takšne propadajoče in morda celo nevarne stavbe? Lastnika oziroma lastnike, če jih je več, in jih poznajo, lahko pozovejo k sanaciji stavbe ali njeni odstranitvi, vendar je to običajno bolj kot ne boj z mlini na veter. Lastnik se lahko na njihove pozive in prošnje odzove ali ne. Še večkrat pa je težava, da lastnikov sploh ne poznajo ali pa so z njimi zgubili stik, saj so razseljeni, največkrat celo v tujini.
V teh primerih ima skupnost še dve možnosti. K ukrepanju lahko pozovejo občino, na območju katere je razpadajoča nepremičnina, lahko pa se obrnejo tudi na pristojnega gradbenega inšpektorja.
Pristojnosti občine so jasne
Občini namreč odreditev vzdrževanja omogoča zakon o urejanju prostora. Novi se bo začel uporabljati 1. junija letos. Odreditev vzdrževanja urejajo členi od 255. do 258. Če so na objektih ali zemljiščih, vključno z zasaditvijo teh zemljišč in na drugih sestavinah zemljišč pomanjkljivosti take, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov, lastnega učinkovanja ali učinkovanja tretjih kvarno vplivajo na urejenost naselja in krajine ali ovirajo redno rabo okoliških javnih površin in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja, hkrati pa ne gre za nevarno gradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, lahko občina naloži lastniku, da izvede potrebna vzdrževalna dela.
Krajani lahko torej občino pozovejo k ukrepanju, če na stavbi močno odpada zaključna plast fasade, celo, če je ta zelo onesnažena, njena barva in struktura pa sta zelo spremenjeni, če so poškodovani streha ali napušč, žlebovi, ali če so neustrezno odvajanje padavinske vode. Razlog za odziv občine je lahko tudi poškodovana strešna kritina in stavbno pohištvo.
Lastnik mora vzdrževati lastnino
Med neprimerno vzdrževane ali zapuščene dele se šteje tudi neurejena oklice objekta, denimo zaraslo grmičevje, previsoka ali nevzdrževana drevesa in drugo rastje, ki vpliva na rabo sosednjih, zlasti javnih površin, oziroma na podobo varovane kulturne krajine. Prav tako neurejena okolica objekta, zlasti neurejeni pomožni objekti, kopičenje odpadkov ter gradbenega in drugega materiala na dvoriščih, neurejena opuščena oziroma neaktivna gradbena jama ali gradbišče.
Občina vzdrževanje odredi na podlagi odločbe, s katero lastnika ali upravljavca nepremičnine zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, ter določi katera so ta dela in katere so pomanjkljivosti, ki kvarno vplivajo na urejenost naselja ali krajine.
Pred tem ga mora seznaniti z namero izdaje odločbe in mu svetovati, kako naj ukrepe izvede. Predstaviti mu mora tudi možnosti sofinanciranja iz proračunskih in drugih sredstev, če zavezanec iz gospodarskih in drugih razlogov takih del ne bi mogel izvesti sam. Občina in zavezanec lahko skleneta pisni dogovor o izvedbi vzdrževanja, v katerem se lahko dogovorita tudi za finančno soudeležbo občine.
Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati na podlagi kulturnovarstvenega soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, še določa zakon.
Za nevarne hiše je pristojna gradbena inšpekcija
Našteto med drugim pomeni, da mora občina poiskati lastnike in jih pozvati k vzdrževanju neprimerne nepremičnine. Krajani pa lahko izkoristijo to možnost in občino pozovejo k ukrepanju. Vendar pa s tem ni nujno rešen problem, če gre za nepremičnino, ki ogroža okolico, torej je v takšnem stanju, da je primerna zgolj za rušenje oziroma odstranitev.
V tem primeru so za ukrepanje pristojni gradbeni inšpektorji, kar jim nalaga gradbeni zakon. Če inšpektor ugotovi, da gre za nevarni objekt, odredi prepoved uporabe in določi rok, v katerem se na stroške lastnika ali lastnikov objekt ustrezno zavaruje. Določi tudi rok, v katerem mora lastnik izvesti vzdrževalna dela ali rekonstrukcijo. Če z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo nevarnosti ni možno odpraviti, inšpektor odredi, da se v roku, ki ga določi, na stroške inšpekcijskega zavezanca objekt delno ali v celoti odstrani.
Ponudite ljudem zastonj in papirje za lastništvo naj občina uredi ,pa pod pogojem da hišo obnovi ali novo zgradi,po določenem …