Gradbena inšpekcija poroča, da so pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi neustreznega obnavljanja objektov dokaj pogoste. „Ljudje se bojijo, da je ogrožena stabilnost in mehanska odpornost objekta. S podobnimi strahovi se v zadnjem času vedno pogosteje obračajo tudi lastniki objektov, ki so na svoji nepremičnini zaznali nastanek razpok zaradi gradnje objekta v bližini.“ 

Gradbeni inšpektor se na tak poziv ali prijavo odzove in zaradi suma, da objekt zaradi poškodb neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, uvede inšpekcijski postopek. V inšpekcijskem postopku pa si ogledajo razpoke objekta, na podlagi tega pa presodili, ali je zaradi nastalih razpok objekt nevarna gradnja. 

Foto: Profimedia „Če bodo pri ogledu razpok in poškodb ugotovili, da je objekt nevaren, se pravi, da neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte (kot nevaren objekt opredeljuje Gradbeni zakon), bodo lastniku prepovedali uporabo objekta in odredili, da se v roku, ki ga določijo, objekt na njegove stroške ustrezno zavaruje ali da se na objektu oziroma delu objekta, ki je nevaren, v roku, ki ga določi, izvedejo vzdrževalna dela,“ pojasnjujejo na gradbeni inšpekciji.

V nadaljevanju bodo opravili tudi nadzor gradbišča, zaradi katerega naj bi se na stavbi pojavile razpoke in morebitne druge poškodbe. „Na gradbišču bodo ukrepali, če bodo ugotovili, da se gradnja ne izvaja skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem oziroma, da ni skladna z zakonom in ostalimi predpisi.“

Prijavitelji od inšpektorja pričakujejo več

S takšnim razpletom oziroma inšpekcijskim postopkom pa prijavitelji pogosto niso zadovoljni. Od gradbenega inšpektorja pričakujejo bistveno več. "Pričakujejo, da bo inšpektor v postopku dokazal oškodovanje zasebne lastnine in do sanacije poškodb oziroma izplačila odškodnin ustavil gradnjo na bližjem gradbišču, zaradi katere so na njegovem objektu nastale poškodbe.“

Vendar kot pojasnjujejo na gradbenem inšpektoratu, inšpektorji nimajo zakonske podlage, da bi gradnjo ustavili, če se ta izvaja skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem oziroma je skladna z zakonom in ostalimi predpisi. Lastniki hiš oziroma stavb, ki se zaradi del na bližnjem gradbišču čutijo oškodovane pa tega pogosto ne razumejo. 

Zahtevajo, da se jim prizna status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, da bi dokazali, da je prizadeta njihova pravica do zasebne lastnine, ker je njihov objekt poškodovan in razpokan zaradi izvajanja bližnjih gradbenih del. Te pravice nimajo, zavrnilo pa jo je tudi sodišče na prvi in drugi stopnji v več tožbah, ki so jih vložili. Izkazalo se je, da poseg v "pravico stranke do zasebne lastnine ni pravni interes, zaradi katerega bi prijavitelj lahko pridobil status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku." 

Gradbeni inšpektor je dolžan poskrbeti, da so v inšpekcijski postopek vključeni tisti, ki imajo pravno korist oziroma na katere vpliva izrek inšpekcijskega ukrepa, ne pa tudi tisti, ki bi radi v inšpekcijskem postopku dokazovali oškodovanje zasebne lastnine. "V sodbah se izkazuje, da je to pravica, ki jo lahko prijavitelj uveljavlja v civilnem sodnem postopku, ne pa v inšpekcijskem postopku. Prav tako je sodišče potrdilo, da zatrjevanje manjvrednosti nepremičnine zaradi izvajanja gradbenih del na bližnjem gradbišču ni predmet inšpekcijskega postopka."

Oškodovanec lahko zahteva odškodninisko odgovornost

Lastnik stavbe, ki je prizadeta zaradi del na bližnjem gradbišču, lahko zahteva odškodninsko odgovornost udeležencev pri gradnji, kjer bo v sodnem postopku in ne v inšpekcijskem postopku dokazoval vzrok nastanka poškodb objekta.

„Če na objektu zaznate razpoke, najprej pozovite izvajalca, nadzornika, projektanta ali investitorja gradnje, da si ogledajo razpoke ter naročijo meritve, s katerimi se med gradnjo spremlja stanje razpok (ali se povečujejo, širijo, so nespremenjene). Meritve razpok lahko naročite tudi sami, saj so ustrezno dokazilo v odškodninskih zahtevkih od udeležencev pri gradnji objektov,“ svetujejo na gradbenem inšpektoratu.

Gradbeni zakon namreč predvideva, da pri izvajanju del povezanih z gradnjo lahko pride do poškodb na sosednjih objektih, zato določa, da morajo imeti udeleženci pri graditvi, to so projektant, nadzornik in izvajalec, sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane pri izvajanju dejavnosti. Investitor pridobi pravico graditi na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, investitor, projektant, nadzornik in izvajalec pa morajo zagotavljati, da se gradnja izvaja skladno z gradbenim dovoljenjem.