Zakaj se pri določitvi dogovorjene moči upošteva povprečje le treh konic in ne več?

Določitev obračunske moči na podlagi povprečja treh konic se je uporabljala že pred prenovo obračuna omrežnine za odjemalce s priključno močjo nad 43 kW. Takšen način zagotavlja, da odjemalec ob nespremenjenih vzorcih porabe ne bo presegal dogovorjene moči, oziroma bodo ti presežki zanemarljivi, hkrati pa so na neki način izločeni pretirani vplivi enkratnih konic.

Zakaj se v nižji upošteva dogovorjena moč iz visoke sezone oziroma zakaj nižja sezona nima svojih meritev? Izračun dogovorjene obračunske moči ne sloni na realnih podatkih in navadah uporabnikov za časovne intervale (manjkajo vse vrednosti nižje sezone, mešajo se različni časovni intervali v istem bloku ...). To je tako kot, če bi šel v trgovino kupit tri plastenke vode, pa bi jih zaračunali pet, ker sem jih prejšnji teden ob nekih drugih urah kupil sedem.

In zakaj mi boste v blokih od 2 do 5 zaračunali enako dogovorjeno moč kot v bloku 1, pa čeprav v teh nikoli niti približno ne dosežem obremenitve iz bloka 1. To ni v skladu s tem, kar sporočate, da bo obračun omrežnine po novem bolj pravičen.

Osnova za povrnitev stroškov omrežnine je časovni blok 1, v katerem nastopajo največje obremenitve omrežja, zato je ta tudi najdražji. Velja pravilo, da dogovorjena obračunska moč v vsakem naslednjem časovnem bloku ne more biti nižja od dogovorjene moči v predhodnem. Časovni bloki so bili izračunani na podlagi celoletnih največjih urnih obremenitev sistema in niso bili določeni ločeno glede na posamezno sezono.

Primer: v ČB 1 imam dogovorjeno moč 4,7, izračunana je na podlagi konic 7 kW, 5 kW in 2 kW. Če bom naslednje leto imel enako porabo kot prejšnje, torej z enakimi špicami (ne bom spreminjal svojih navad), je 100-odstotna verjetnost, da bom moral za eno ali dve špici (5 in 7 kW) plačati "kazen" za presežno moč, ko bo poteklo prehodno obdobje. To velja za vse bloke.

Če bi bila določena dogovorjena moč glede na največjo doseženo konico, bi se to odražalo v bistveno višjem strošku. V navedenem primeru bi ob dogovorjeni moči 7 kW namesto 4,7 kW za časovni blok 1 plačevali štiri zimske mesece 4 x 2,3 kW x 3,61324 EUR/kW, torej dobrih 33 evrov več. V primeru, ko je dogovorjena obračunska moč v časovnem bloku 1 4,7 kW, pa bi ob eni sami prekoračitvi za 2,3 kW za presežno moč dodatno plačali 0,9 x 2,3 kW x 3,61324 EUR/kW, kar je bistveno manj, in sicer 7,48 evra.

Ali pri novem sistemu ne gre brez kazni za gospodinjstva? Se vam ne zdi, da pretiravate s temi pravili?

Presežna moč ni kazen, je predvsem varovalka, ki preprečuje, da bi nekdo optimiziral oziroma znižal svoje stroške in pri tem ne bi ničesar spremenil. Če mu ne bi obračunali dejanskih stroškov uporabe omrežja, bi te stroške neupravičeno plačal nekdo drug. Odjemalcu se ob nespremenjenih navadah ni treba bati prekoračitev. Prav zaradi teh skrbi smo se odločili za prehodno obdobje, v katerem presežki ne bodo obračunani, če v tem obdobju ne bodo spreminjali dogovorjenih moči, ki jih je predlagal elektrooperater. Tudi agencija bo spremljala učinke in se ustrezno odzivala, če bi prihajalo do pomembnejših odstopanj.

Ker se dogovorjena moč izračuna iz povprečja treh špic v pretekli zimski sezoni, bodo vsi tisti, ki imajo klimatsko napravo, ki jo uporabljajo samo poleti, celo poletje plačevali "kazen" za presežno moč. Dogovorjena obračunska moč se jim bo izračunala precej nizka, ker pozimi ta močni porabnik ne deluje. Poleti pa bo več 15-minutnih intervalov s presežki, ker se poleti dosežene moči ne upoštevajo pri izračunu za dogovorjeno moč.

Dogovorjena moč v časovnem bloku 2 je najmanj toliko, kot je v ČB1, kar pomeni, da zaradi klimatske naprave nikakor ne bo prihajalo do presežnih moči. Vhodna električna moč klimatskih naprav je nizka, zato jih v manjših objektih ne štejemo kot močne porabnike, zato ni bojazni za prekoračitve dogovorjene moči.

Trdite, da je nov način omrežnine bolj pravičen, vendar bi bilo bolj pravično, da bi omrežnino za moč plačevali po dejanski obremenitvi v posameznem mesecu. Tako kot so na voljo 15-minutni podatki za odvzem električne energije, kar pomeni, da odjemalec plača le dejansko prevzeto elektriko, so na voljo 15-minutni podatki o obremenitvi omrežja, torej ni razloga, da se tudi omrežnina ne bi plačevala na dejanske obremenitve v posameznem mesecu in ne na preteklo zimsko sezono.

Dosežena moč v časovnem bloku 1 je največje gonilo pričakovanih ojačitev elektroenergetskega omrežja. Strošek ojačitev pa se sorazmerno glede na obremenitev omrežja prerazporeja še na ostale bloke. Prednosti nove metodologije omogoča več koristi v primerjavi z enostavnejšim sistemom, ki bi upošteval le doseženo moč v vsakem časovnem bloku.

Uporaba povprečja treh največjih vrednosti moči spodbuja uporabnike k bolj doslednemu upravljanju moči, saj lahko višje konice vodijo do višjih vrednosti dogovorjenih moči za naslednje leto. Prav tako zmanjšuje volatilnost obračuna zaradi enkratnih dogodkov z visoko porabo moči.

Uvedba utežitve za presežno moč neposredno naslavlja uporabnike in ustvarja jasnejši signal, da spoštujejo omejitve dogovorjenih obračunskih moči.

Uporabniki z nestalnimi ali nepredvidljivimi vzorci porabe lahko ublažijo tveganja s stabilnejšo izračunano dogovorjeno močjo. Hkrati distributer zmanjšuje svoje tveganje z razporeditvijo vpliva visoke porabe v več obdobjih, kar omogoča bolj predvidljivo povpraševanje v omrežju. Metodologija omogoča distributerju boljše napovedovanje in načrtovanje, saj je dogovorjena moč določena na podlagi vzorcev pretekle porabe, ne pa trenutno doseženih moči. To omogoča lažje dodeljevanje virov in učinkovitejše vzdrževanje omrežja.

Iluzija je pričakovati, da se bo večina prebivalstva ukvarjala z računanjem obračunske moči. Hkrati starejši občani niso vešči uporabe računalnikov, torej jim podatki o obremenitvah na Moj Elektro prav nič ne pomagajPotrošniška zakonodaja pravi, da se od povprečnega potrošnika ne sme zahtevati, da se bo ukvarjal s tako zapletenimi formulami, če noče plačevati "kazni" za presežno moč.

Od povprečnega potrošnika se ne zahteva zapletenih izračunov, vse za uporabnika opravi elektrooperater. Z njimi bo seznanjen na mesečnem računu, kar je za tipičnega (povprečnega) uporabnika več kot dovolj. Ob tem poudarjamo, da je prilagajanje odjema priložnost in ne dolžnost ali obveza. Tisti, ki se bo odločil za zniževanje stroškov, bo to priložnost imel, drugim pa se ob nespremenjenih navadah ni treba bati prekoračitev.

Če pa se boste na primer odločili za nakup toplotne črpalke in/ali za polnjenje električnega vozila doma, pa je prav, da pred naložbo preverite tudi stroške omrežnine in porabljene električne energije. Po prehodnem obdobju je dobro, da pred začetkom uporabe novega intenzivnega porabnika dogovorjeno moč spremenite oziroma jo povišate. Ob tem pa lahko razmislite tudi o priložnostih, ki jih ponuja prilagajanje odjema, saj lahko že s premikanjem rabe iz obdobja največje obremenitve (časovni blok 1) v obdobje srednje obremenitve (časovni blok 2) ob delavnikih v višji sezoni pomembno znižate svoje stroške. Prav tako je priporočljivo polnjenje električnega vozila ponoči, v obdobju najnižje tarife, saj to nikakor ne vpliva na kakovost življenja, stroški za omrežnino pa se lahko precej znižajo.

Zakaj spodbujate, da bi uporabo nekaterih večjih porabnikov premaknili v višje bloke, ko je omrežje bolj obremenjeno, če pa je poleti elektrika najcenejša prek dneva oziroma se celo ustvarjajo viški. Ali ni smiselno, da električni avtomobil polnim poleti čez dan in ne ponoči?

V poletnem času je okoli poldneva proizvodnja električne energije res največja, vendar samo, če je lep sončen dan, hkrati pa je omrežje takrat tudi bolj obremenjeno kot ob drugih urah dneva. Spodbujanje porabe prek dneva (okoli poldneva) bi torej pomenilo še večjo obremenitev že tako obremenjenega omrežja, v primeru oblačnega vremena pa tudi ne drži trditev o najcenejši energiji in morebitnih viških.

Izračuni kažejo, da bomo odjemalci, ki porabimo manj elektrike, na primer od 200 do 300 kWh na mesec, po novem na letnem nivoju plačali celo nekaj evrov več, medtem ko bo na primer moj sosed, ki porabi od 600 do 700 kWh na mesec, na letnem nivoju plačali več 10 evrov manj kot zdaj.

Večji je poudarek na omrežnini za obračunsko moč in nekoliko manjši na omrežnini za električno energijo, saj je za stroške izgradnje in delovanje omrežja ključna najvišja obremenitev in ne porabljena električna energija. Omrežja je treba dimenzionirati na največjo konično obremenitev in vsako zmanjšanje ali vsaj zamik potrebnih ojačitev se odrazi v celotnih stroških sistema in vpliva na višino omrežnine. Zato bodo v novi metodologiji relativno več omrežnine plačevali odjemalci, ki bolj obremenjujejo omrežje s koničnimi obremenitvami.

Ker ste večji poudarek dali na omrežnino za moč, se ne spodbuja manjša raba elektrike, ampak boste dosegli le to, da bomo v gospodinjstvih razmišljali le, kdaj bomo kaj uporabljali, ne pa koliko.

Cenovni signali za spodbujanje manjše rabe električne energije prihajajo iz cene za energijo, ki jo odjemalci plačujejo dobavitelju, in iz omrežnine.