Po ocenah sindikata upokojencev je v Sloveniji približno 11.000 štiri- in petnadstropnih stavb brez dvigala. To velikemu številu stanovalcev otežuje gibanje in bivanje doma, zato si marsikje želijo težavo rešiti. Kar pa ni preprosto. Tudi, če bi etažni lastniki zbrali zadostno podporo projektu, ki mora biti vsaj 75-odstotna, so še večja ovira finance. Naložbe so ocenjene na okoli 50.000 in več evrov, to pa je znesek, ki ga v večini blokov ne morejo zbrati, marsikaterega etažnega lastnika pa tudi odvrača, da bi se o naložbi sploh pogovarjal. 

Sindikat upokojencev je zato že večkrat pozval ministrstvo za okolje, naj nekaj ukrene s to problematiko, a zaman.

Vgradnjo dvigal podpirajo, a denarja ne bo

Tudi na naše vprašanje, ali je v naslednjo finančno perspektivo 2021 – 2027 Slovenija vključila tudi možnost financiranja vgradnje dvigal v zasebne večstanovanjske stavbe v okviru programa protipotresne ali energijske obnove teh stavb, čemur je EK naklonjena, MOP odgovarja, da podpirajo „celovite prenove večstanovanjskih stavb tudi v okviru oblikovanja prioritet za financiranja s sredstvi EU v obdobju naslednje finančne politike v letih 2021 -2027. V okviru celovite prenove stavb, za katero si na MOP prizadevamo predvsem v luči prenove potresno ogroženih stavb, bi lahko po našem mnenju med upravičene stroške odprave funkcionalnih ovir spadal tudi strošek vgradnje dvigala oziroma dvižne ploščadi.“ 

A v nadaljevanju odgovora izvemo, da „prioretizacija ukrepov in načrtovanje izvajanja finančne perspektive 2021 -2027 poteka v duhu spopadanja z epidemijo in v smeri ukrepanja na področjih, kjer so potrebe kot tudi učinki izvedenih ukrepov največji.“

Predlagali so tudi, naj se za več pojasnil obrnemo na ministrstvo za infrastrukturo, pod okrilje katerega spada energetski zakon, in na službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK).  Iz infrastrukturnega ministrstva odgovora sploh nismo prejeli, iz SVRK pa so sporočili, da je vse povedalo že ministrstvo za okolje in prostor. 

Pristojni so se odločili, da tudi v naslednji finančni perspektivi ne v okviru načrta okrevanja in odpornosti ne v okviru sredstev iz evropskega proračuna, ne bo sredstev za sofinanciranje vgradnje dvigal v večstanovanjske stavbe. 

Evropski denar je na voljo, le njegovo porabo je treba osmisliti

Na Evropski komisiji (EK) pa pojasnjujejo, da bi v ta namen denar lahko dobili, a bi pri tem morali izpolnjevati nekatere pogoje. V odgovoru novinarjem iz hrvaškega Jutarnjega lista, ki jih je tako kot nas zanimalo, ali so sredstva za ta namen sploh na razpolago, so zapisali, da vgradnja dvigal sama po sebi ne more biti cilj politike, lahko pa je infrastrukturni strošek v okviru zadovoljevanja potreb širše zastavljenih ciljev. Kot primera EK navaja vgradnjo dvigal za boljšo dostopnost invalidov v javne stavbe in doseganje energijske učinkovitosti stavb. 

„Nekatere države članice so omogočile, da se vgradnja dvigal v večstanovanjske stavbe financira iz nacionalnih skladov, druge pa so to omogočile prek kohezijskih skladov. V tem primeru mora biti vgradnja dvigal del specifične nacionalne politike ali pa mora prispevati k specifičnim ciljem različnih finančnih instrumentov in hkrati vključena, na primer v energijsko obnovo stavb.“

Države članice morajo le osmisliti, kaj želijo z nekim ukrepom, ki naj bi bil financiran iz evropskih sredstev, doseči dolgoročno. Vgradnja dvigal ne more biti cilj, lahko pa je sredstvo za dosega nekega širšega dolgoročnega cilja, le vključit ga je treba v programe za črpanje sredstev.

Med dolgoročnimi cilji pa je poleg obširne energijske obnove večstanovanjskih stavb lahko na primer tudi preprečevanje institucionalizacije težko pokretnih starejših in gibalno oviranih oseb ter omogočanje neoviranega dostopa v stavbah, kar marsikomu omogoča, da dlje lahko živi doma in preloži njegov odhod v dom za starejše.