Pri gradnji ali obnovi stanovanjske hiše je treba dobro premisliti, kateri ogrevalni sistem izbrati. Na voljo imamo veliko možnosti, izbira najustreznejše ni preprosta, je pa s pomočjo izkušenega svetovalca lažja. Kaj pa, ko želi energetski svetovalec menjati ogrevalno napravo? Kaj vse pretehta, s kom se posvetuje, kakšen je proces odločanja? 

Stanje stvari

Po 15 letih delovanja je bil nizkotemperaturni kotel na kurilno olje še vedno v dobri kondiciji, redno vzdrževan, letna poraba kurilnega olja 1200 litrov pa znosna. Sprejemniki sončne energije so poskrbeli za sanitarno vodo poleti, kurilno olje pa za ogrevanje 124 kvadratnih metrov prostorov v hiši in za sanitarno vodo pozimi. Talno gretje je opravljalo svojo vlogo brez težav, v prehodnih obdobjih smo zakurili kamin in za to porabili kubični meter polen. Ta portfelj energentov je v celoti zadovoljil potrebe tričlanske družine, a zadovoljstvo ni bilo čisto popolno. Strošek ogrevanja je bil relativno visok, gorilec na kotlu se je pogosto zamastil in prenehal delati. Regulacija je bila dobra, ne pa idealna. Za letni servis kotla in čiščenje dimnika smo vsako leto plačali 120 evrov, tudi cisterna za kurilno olje je v vedno premajhni garaži odžirala koristno površino. 

Kovačeva kobila ni vedno bosa

Kot energetski svetovalec sem spoznal veliko kurilnic, nabral tuje izkušnje, študiral primere. Med svetovanjem skušam stranki kar najbolj razumljivo in plastično predstaviti različne možnosti, potem pa se odloči sama. Kako je bilo to pri nas doma, ko sem moral sebi in ženi svetovati optimalno rešitev? Tako kot pri svetovanju drugim. Odločali smo se med IR-paneli in toplotno črpalko (TČ). Pri zadnji je bila možnost samo ena: geovrtina. Tudi v mojem primeru se je potrdilo, da ni vse v denarju, temveč je za končno odločitev treba pretehtati veliko dejstev, na katera imajo pomemben vpliv tudi iracionalne odločitve. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Geovrtina

Najprej so tu stroški

Pri ogrevalnih sistemih imamo vedno opraviti s tremi vrstami stroškov. Ti so: enkratna investicija v ogrevalno napravo, stroški obratovanja (drva, elektrika, kurilno olje) in stroški vzdrževanja. Seštevek teh stroškov na daljše obdobje (10, 20 let) let nam šele da pravo sliko. Pogosto se investicija v kakovostno, a dražjo rešitev izplača prav zaradi manjših stroškov obratovanja, ki jih računamo vsaj na 10 let. Tipičen primer je primerjava med ceno investicije v TČ zrak/voda in TČ z geovrtino. Prva je za nekaj 1000 evrov cenejša, ima pa nižje letno grelno število (SCOP) kot druga, kar pomeni za okrog 20 odstotkov višjo ceno za kWh toplotne energije.

Kaj izbrati?

Med svojim delom sem spoznal različne tipe TČ. Zaradi visokih izkoristkov sta mi sedli v srce TČ z geovrtino in TČ voda/voda, ki izkorišča toploto podtalnice. Ker podtalnice pri meni ni, je bila odločitev nedvoumna. TČ zrak/voda – sicer najpogostejša izbira v Sloveniji – me ni pritegnila zaradi zunanje enote, nižjega grelnega števila in nižje subvencije Eko sklada. Tudi pri meni se je pokazala moč iracionalnih prepričanj pri izbiri. Tako kot ne maram gledati radiatorjev (zato imamo v hiši talno gretje), nisem ob hiši želel gledati zunanje enote TČ. Tudi optimalna namestitev te blizu kurilnice nam ni bila pogodu, saj bi bila blizu spalnice in otroške sobe. Hrup (bolje rečeno zvok med delovanjem) je v mirnem vaškem okolju lahko tudi moteč. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Geovrtina za toplotno črpalko

A najpomembnejši niso bili ti iracionalni elementi, temveč racionalni, to je visok SCOP in pomembno višja subvencija. Odločitev je bila torej sprejeta. TČ z geovrtino. Sledila je izbira ponudnika in izvajalca. Tu je bila odločitev lahka. Izbrali smo paket, ki ga skupaj ponujata podjetji Kronoterm in Vrtine Palir. Prednost paketa je v tem, da ponudnik prevzame celotno tveganje vrtine v težavno kamenino in zagotavlja končno ceno paketa (brez demontaže in montaže v kurilnici).

Cena in subvencije

Še konkretne cene. Celotna investicija na ključ je nanesla 14.000 evrov. Od tega je bil paket WPGeos 10, ki ga ponujata prej omenjeni podjetji, 11.706 evrov, drugo je šlo na račun demontaže stare kurilnice in vgradnjo nove. Pri podjetju so mi svetovali tudi monterja kurilnice, ki je delo opravil vrhunsko. Končna cena je bila manjša za dve subvenciji Eko sklada: to je 2.500 evrov za TČ in 1.500 evrov za odstranitev kotla na kurilno olje. Iz tega sledi, da nas je naložba v resnici stala 10.000 evrov. 

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Toplotna črpalka Postopek od začetka do konca

Postopek od naročila do zaključka je rutiniran, tudi pri nas ni bilo drugače. Najprej nas je obiskal terenski komercialist, s katerim smo dorekli vse podrobnosti. Po potrditvi je prišel Iztok Palir, s katerim smo določili mesto vrtanja in povezavo geovrtine s kurilnico. Tretji je bil izvajalec del v kurilnici (Instalacije Leopold Kopše s.p.), s katerim smo določili vse elemente v tem prostoru. Izvajalec je poslal predračun. Potem se je začelo.

Prvo opravilo je bilo vrtanje. Dan in pol so potrebovali za vrtanje do globine 110 metrov in vgradnjo geosonde v vrtino premera 12 centimetrov. Kljub umazanemu delu so delavci vse lepo počistili za seboj, pred tem pa zaščitili tudi hišo. Sledila je druga ekipa, ki je vertikalno geosondo v enem dnevu povezala s kurilnico. To pomeni izkop 10 metrov zemljine v dolžino na globini en meter, toplotno izolacijo cevi in zasipanje. 

Temu so sledila zaključna dela. Monter je v pol dneva demontiralo kurilnico in nam priskrbel začasni električni bojler za sanitarno vodo. Sledila je moja popoldansko/nočna akcija. Zidarsko sem zakril nekatere poškodbe ometa, pod stropom pa smo večje poškodbe zakrili z mavčnimi ploščami. Sledilo je dvakratno beljenje, ki sem ga moral zaključiti tisti dan, zato sem pleskarsko službo zaključil ob desetih zvečer. Naslednji dan so namreč prišli montirat novo kurilnico. Delo je bilo opravljeno v enem – sicer dolgem – dnevu. Tako smo v začetku oktobra 2018 ogrevalni sistem tudi zagnali.

Foto: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Toplotna črpalka Letni stroški pred vgradnjo TČ

Pregled družinskega energetskega knjigovodstva je pokazal letne stroške ogrevanja: za kurilno olje 1200 evrov, servis kotla 60 evrov, čiščenje kotla in dimnika 60 evrov in kubični meter polen za kamin 60 evrov. Sprejemniki sončne energije pa so nam prihranili za okrog 400 evrov toplote za ogrevanje sanitarne vode. Pod črto to pomeni 1780 evrov stroškov na leto, pri čemer se delovna soba v kleti, utility in spalnica v bivalni etaži niso ogrevali.

Letni stroški po vgradnji TČ

Po letu in pol delovanja TČ ugotavljam, da sta se obe predpostavki izkazali za pravilni. Letni strošek ogrevanja prostorov in sanitarne vode je 530 eur, dobo vračanja (čas, ko se bo investicija sama izplačala s prihranki in subvencijo) pa bo osem let.  

Več o ogrevanju najdete tukaj.