Zamejitev cen električne energije velja že od 1. septembra 2022 in je veljala tudi celo preteklo leto. Letošnje cene pa so zamejene le za 90 odstotkov končne porabe, 10 odstotkov pa plačujemo po tržnih cenah. 

Razlike v cenah zgolj zaradi vira 

Zaradi zamejitve so bile cene električne energije pri vseh dobavitelji praktično enake. Kot ugotavljajo na agenciji, so vsi dobavitelji gospodinjstvom zagotavljali električno energijo po cenah, enakih zamejenim. Razlike pa so nastale, glede na primarni vir energije, iz katerega je bila proizvedena elektrika. Tako so bile najvišje cene elektrike proizvedene iz 100 odstotno obnovljivih virov, za povprečnega gospodinjskega odjemalca je bila cena 107,77 evra na MWh, nekoliko cenejša je bila cena elektrike, proizvedene iz jedrske energije, in sicer 105,37 evra. Pri čemer, tako ugotavljajo na agenciji, sta bili najnižja in povprečna cena izenačeni. Najnižje, celo nižje od zamejenih cen pa bile cene elektrike, proizvedene iz ostalih virov. 

Cene višje za petino

Pa vendar je bila cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca leta 2023 za dobrih 20 odstotkov višja od cene leto pred tem. Kot navajajo, je razlog dvig cene energije za 24 odstotkov in povrnitve omrežnine na normalno raven. 

Foto: zajem zaslona struktura cene elektrike Zvišanje omrežnine je bilo skoraj 34-odstotno, za 3,8 odstotka je bilo skupno zvišanje DDV in trošarine, Na drugi strani pa je bil prispevek OVE in SPTE nižji za 13,8 odstotka, kar je posledica ukrepov vlade – ukinitve plačila omrežnine in prispevka OVE ter znižanja trošarine. Delež omrežnine v končni ceni je lani tako 28 odstotkov, delež energije 52, delež prispevkov pet, delež DDV in trošarine pa 15 odstotkov. 

Rekordno malo zamenjav dobavitelja

Zamejitev cen električne energije je vplivala tudi na rekordno nizko število zamenjav dobaviteljev. Lani je dobavitelja električne energije zamenjalo 13.431 odjemalcev, od tega 4673 gospodinjskih, kar je 92 odstotkov manj kot leto pred tem. V povprečju je mesečno dobavitelja zamenjalo 389 gospodinjskih odjemalcev. 

Konkurence vse manj

V Sloveniji je pri gospodinjskem odjemu konkurenca vse šibkejša, navajajo v poročilu. Število dobaviteljev, ki električno energijo dobavljajo gospodinjstvom, se je že leta 2022 zmanjšalo s 16 na 11. Toliko jih je bilo tudi lani. 

Foto: zajem zaslona tržni deleži dobaviteljev 2024 Največji tržni delež je glede na leto 2022 ponovno pridobil GEN-I, ki ga je še povečal za 1,1 odstotne točke. Tržni delež treh največjih dobaviteljev je znašal 64,9 odstotka in se je v primerjavi z letom 2022 povečal za 1,4 odstotne točke. Trend naraščanja je viden že vse od leta 2020 naprej, največ na račun tržnega deleža dobavitelja GEN-I, ki vsako leto svoj portfelj povečuje. Največji tržni delež glede na leto 2022 so izgubili drugi manjši dobavitelji.

Več kot 90-odstotna pokritost porabe

Slovenija je bila lani 90,9-odstotno samooskrbna. K domači proizvodnji so največ prispevale velike hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrska elektrarna (s polovičnim deležem proizvodnje), ki so priključene na prenosni sistem. Manjši del domače proizvodnje je priključen na distribucijski sistem.

Foto: zajem zaslona domača proizvodnja elektrike 2023 Delovalo je devet družb, ki imajo proizvodne objekte z inštalirano močjo nad 10 MW. Ena izmed teh je Energetika Ljubljana, preostale družbe pa so združene ali pod okriljem skupine HSE, ki na slovenskem veleprodajnem trgu sestavlja prvi energetski steber, ali pod okriljem skupine GEN energija, ki je drugi energetski steber. Hkrati je skupina GEN energija 51-odstotna lastnica družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), preostali delež te družbe pa pripada skupini HSE. Na tem področju večjih sprememb lani ni bilo. 

Rast proizvodnih naprav na distribucijskem omrežju

Večje pa so na področju proizvodnih naprav, priključenih na distribucijsko omrežje, in sicer se je priključna moč teh povečala za skoraj 460 MW, od tega pa je bilo na novo priključenih kar za 396 MW sončnih elektrarn. Povečanje na agenciji v veliki meri pripisujejo povečanemu zanimanju gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev za samooskrbo na podlagi letnega obračuna prejete in oddane električne energije.

Na distribucijski sistem je bilo lani priključenih 2886 poslovnih in 41.760 gospodinjskih odjemalcev v sistemu samo oskrbe z letnim netiranjem porabe. 

Iz OVE več kot polovica električne energije

Z upoštevanjem električne energije, proizvedene v proizvodnih napravah, priključenih v notranjih omrežjih končnih odjemalcev, ter 50-odstotnega deleža proizvodnje NEK so bili primarni viri za proizvodnjo električne energije s 26,6 odstotka fosilna goriva, z 21,7 odstotka jedrsko gorivo in 51,7 odstotka obnovljivi viri.

Foto: zajem zaslona viri električne energije Iz OVE smo lani proizvedli 6349 GWh električne energije, kar je 47 odstotkov več kot leto pred tem, ko je bila proizvodnja zgolj 4308 GWh. Razlog za toliko višjo proizvodnjo električne energije iz OVE so predvsem boljše hidrološke razmere in še zmeraj opazna rast proizvodnje električne energije v sončnih elektrarnah, ki se je zvišala za nekaj manj kot 36 odstotkov. 

Od prvotnih 135 do 14.800 sončnih elektrarn na leto

Zelo zgovorna je tudi primerjava, ki jo navajajo v poročilu. Leta 2016, ki predstavlja prvo leto priključevanja naprav za samooskrbo, je bilo priključenih le 135 naprav s skupno priključno močjo 1,1 MW, lani pa je bilo na novo priključenih že 14.772 naprav s skupno priključno močjo skoraj 223 MW. Tako je lani obratovalo že 44.459 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 556 MW in povprečno priključno močjo 12,5 kW. Hkrati z naraščanjem števila odjemalcev s samooskrbo narašča tudi povprečna moč naprav, saj je 2016 povprečna moč znašala 8,1 kW.

Foto: zajem zaslona priključene SE 2023 To na agenciji povezujejo z vedno večjo uporabo električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi uporaba samooskrbe za polnjenje električnih vozil na domu. Leta 2016 je bila ocenjena količina proizvedene električne energije iz naprav za samooskrbo 0,6 GWh, lani pa že 417,1 GWh. 

Manjša poraba električne energije

Sicer pa je bila lani raba električne energije manjša za 950 GWh oziroma sedem odstotkov, pri čemer ni upoštevana električna energija, proizvedena in porabljena za merilnim mestom v notranji inštalaciji odjemalcev. Skupna poraba v Sloveniji (z upoštevanjem porabe ČHE Avče) je bila 12.688 GWh oziroma 11.847 GWh brez upoštevanja izgub v prenosnem in distribucijskem sistemu. Gospodinjski odjemalci so porabili 3.386 GWh električne energije, kar je 3,1 odstotka manj kot leto prej. 

Več prehodov iz dvotarifnega na enotarifno merjenje

Povprečna poraba odjemalcev z enotarifnim merjenjem se iz leta v leto na videz zmanjšuje (polna črta na grafu), in sicer zaradi upoštevanja porabe gospodinjskih odjemalcev s proizvodnimi napravami za samooskrbo, ki zaradi letnega netiranja porabe močno izkrivljajo izračun povprečne porabe. 

Foto: zajem zaslona letna poraba elektrike 2023 Če te odjemalce iz izračuna povprečne porabe izločimo (črtkana črta na grafu), je povprečna poraba odjemalcev z enotarifnim merjenjem precej višja in ne kaže izrazitega trenda zniževanja. Zaradi množičnega prehoda odjemalcev na samooskrbo se je ponovno povečalo število odjemalcev z enotarifnim merjenjem porabe električne energije, in sicer kar za 4,9 odstotka glede na leto 2022. 

Pri gospodinjskih odjemalcih z dvotarifnim merjenjem se nadaljujeta zmanjševanje števila odjemalcev ter padanje skupne in povprečne letne porabe električne energije, kar na agenciji pripisujejo prehodu velikega števila odjemalcev z dvotarifnim merjenjem v sistem samooskrbe z letnim netiranjem porabe in enotarifnim merjenjem. 

dezurni@styria-media.si