Epidemija Covid-19 je več deset tisoč ljudi pahnila v ekonomsko negotovost. Številni so morali na čakanje ali pa so ostali brez služb. Prihajajo časi, v katerih bomo pozorni na vsak porabljeni evro. Tudi na računu za elektriko.
V času epidemije sta vlada in Agencija za energijo gospodinjstva in male poslovne odjemalce oprostila dveh stroškov, ki sta sicer sestavni del položnice za elektriko: prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in tarifne postavke za obračunsko moč. To se je poznalo že na računih za marec.
Nekateri dobavitelji višje cene na borzah prelili na odjemalce
Kaj se v tem času dogaja s samo ceno električne energije, na katero imajo vpliv dobavitelji energentov? Cena električne energije je namreč edina postavka za elektriko, zaradi katere prihaja do razlik na računih, vse ostale postavke so določene in pri vseh dobaviteljih enake. Zato je pomembno, katerega dobavitelja izberemo.
Zaradi konkurenčnosti na trgu dobavitelji različno določajo ceno električne energije, ta pa je odvisna tudi od njihove politike poslovanja. „Dobavitelji energentov smo pri določanju cen za končne odjemalce odvisni od razmer na svetovnih energetskih borzah. Na teh so cene električne energije v zadnjih štirih letih poskočile za več kot tretjino in večina dobaviteljev je breme povišanja cen prelila na končne odjemalce. To se je zgodilo prav ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta, ko je večina dobaviteljev dvignila cene tarif. Nekateri celo za 40 odstotkov,“ pojasnijo v GEN-I.
Povprečna končna cena za gospodinjske odjemalce se je v zadnjih treh letih bolj ali manj dražila. Po podatkih Agencije za energijo se je ta od leta 2015, ko je končna cena ene kilovatne ure znašala 0,1585 evra, do tretjega četrtletja 2019, ko je bila cena 0,1674 evra za kWh, podražila za skoraj šest odstotkov. V zadnjem četrtletju lani je končna cena elektrike ponovno padla, povprečna se je ustavila pri znesku 0,1586 evra.
V tem obdobju je nihala tudi cena same električne energije. Kot prikazuje graf Agencije za energijo, se je tudi ta spreminjala v obdobju od 2015 do 2018. Najnižje vrednosti smo beležili leta 2017, sicer pa se je cena energije dvignila s približno 0,057 evra za kWh leta 2015 na 0,060 evra leta 2018. Lani je bila cena energije še nekoliko višja.
Cene energije niso dvignili že sedem let
Dobavitelji se na dvig oziroma nihanje cen odzivajo različno. Da bi ublažili tveganja nihanj svetovnih borz in hkrati odjemalcem zagotovili najnižje cene so na primer v GEN-I že pred leti začeli vlagati v razvoj analitičnih modelov in digitalizacijo poslovnih procesov. „Pri uresničevanju teh načrtov smo bili uspešni, zato lahko danes, pa tudi v prihodnje, v rednem ceniku ohranjamo nespremenjene cene tarif električne energije. Teh nismo dvignili že sedem let, vse od leta 2013.“
Dviga cen električne energije za gospodinjske odjemalce tudi v prihodnje ne načrtujejo, uvedli so zgolj mesečno nadomestilo. To jim bo omogočilo pokrivanje dela stroškov, ki jih imajo ob dobavi električne energije. „Vlaganja v optimizacijo analitičnih in digitalnih procesov oziroma v znanje so se izkazala kot učinkovita in najcenejša oblika zagotavljanja najnižjih cen za naše odjemalce, zato bomo z njimi nadaljevali,“ pravijo v podjetju.
Še dodatnih 15 odstotkov nižje cene
Ob izbruhu epidemije pa so v GEN-I ceno energije za gospodinjstva in mala podjetja še dodatno znižali za 15 odstotkov. Za ta korak so se odločili iz dveh razlogov. „Prvi je predvsem ta, da smo solidarnost postavili pred dobičke, drugi pa je namen, da vzpodbudimo tudi druge družbe tako v energetiki kot gospodarstvu nasploh, da sledijo naši družbeni odgovornosti in omogočijo veliko državljanom, da lažje prebrodijo krizo, v kateri so oziroma smo se znašli.“
Takšna odločitev se kar precej lahko pozna na končnih zneskih na računih za električno energijo. Izračuni namreč potrdijo, da so prihranki lahko od 26 do 36 odstotkov ali celo več, odvisno od količine porabljene energije in obračunske moči.
Gen-i je zakon! Račun je nižji za 1/3 !