Celovite prenove blokov v Sloveniji potekajo prepočasi. V strategijah države je predvideno, da bo Eko sklad v ta namen izvajal pilotne projekte in testiral nove finančne instrumente. Tudi v projektu Life IP Care4Climate smo se zavezali, da bomo nova finančna instrumenta – kredit v breme rezervnega sklada in energetsko pogodbeništvo testirali na celovitih prenovah. 

Nova razpisa sta tako namenjena za demo projekte celovite prenove večstanovanjskih stavb, izvedene s pomočjo kredita v breme rezervnega sklada ali energetskega pogodbeništva.

Lani le ena vloga

Podobna razpisa je Eko sklad objavil že lani, iztekla pa sta se konec decembra, vendar je bil odziv nanju zelo pičel. Prispela je le ena vloga, in sicer na pilotni razpis za kredit v breme rezervnega sklada. „Vloga je trenutno nepopolna in zato v dopolnjevanju. Gre za celovito prenovo starejšega bloka v Ljubljani. Skladno z razpisom je rok za zaključek naložbe 18 mesecev od sklenitve kreditne pogodbe,“ pravi Mojca Vendramin, direktorica sklada. 

Zanimanje za tovrstne razpise med etažnimi lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah sicer obstaja, izvedli so pogovore in sestanke z upravniki in številnimi etažnimi lastniki. „Še zlasti je bila pohvaljena odločitev, da je lahko sofinancirana tudi protipotresna utrditev, če je izvedena v okviru celovite prenove,“ pove Mojca Vendramin. Vendar pa niso zadovoljni s konkretnim odzivom oziroma številom vlog.  

Celovita prenova je zahtevna

Razloge za to vidijo v tem, da je celovita prenova, ki je pogoj, da etažni lastniki sploh lahko kandidirajo za razpisana sredstva, zahteven projekt, za katerega se jih odloči malo. 

„Vendar pa smo se zavezali, da bomo nova finančna instrumenta testirali na celovitih prenovah. Hkrati gre za nove finančne instrumente, do katerih morda obstaja določeno nezaupanje lastnikov (energetsko pogodbeništvo) ali pa je zanje zaradi predpisov potrebno doseči 100 odstotno soglasje vseh lastnikov (kredit v breme rezervnega sklada), kar je težko zagotoviti,“ še doda Mojca Vendramin. 

Foto: Matej Košir fasada obnova fasade Spodbude celo do 50 odstotkov vrednosti naložbe

Prav zato so na pilotnih projektih ponudili zelo visoko spodbudo. Nepovratna sredstva Eko sklada krijejo do 40 oziroma do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe. „Ocenjujemo, da so možni vzroki za nizko število prijav tudi epidemija, zasedenost izvajalcev (vključno z izvajalci energetskega pogodbeništva) in težave z zagotovitvijo izvedbe naložbe v predpisanem obsegu.“ 

Nova dva razpisa sta zato nekoliko prilagojena. „Naslovili smo tiste potencialne vzroke za nizko število prijav na predhodnih razpisih, na katere lahko na Eko skladu vplivamo, to je tehnične pogoje celovite prenove.“

Nujna toplotna izolacija fasade in še dva ukrepa

Še vedno zahtevajo celovito prenovo, vendar bodo imeli etažni lastniki več fleksibilnosti pri izbiri načina izvedbe te oziroma pri naboru zahtevanih ukrepov. "Na predhodnem razpisu je bila obvezna izvedba toplotne izolacije fasade, toplotne izolacije strehe in optimizacije sistema ogrevanja. Sedaj bodo etažni lastniki ob toplotni izolaciji fasade, ki je še vedno obvezna, ostale ukrepe lahko izbrali sami.“ Še vedno je obvezna izvedba najmanj treh ukrepov. 

Na prvem javnem razpisu je etažnim lastnikom starejših večstanovanjskih stavb ponujeno financiranje s kombinacijo kredita v breme rezervnega sklada (povratna sredstva) in nepovratnih sredstev. Skupna višina nepovratnih in povratnih sredstev je dva milijona evrov, od tega je višina sredstev za kredite 1,5 milijona evrov, višina nepovratnih sredstev pol milijona evrov.

Na drugem javnem razpisu je ponujeno financiranje s kombinacijo nepovratnih sredstev in sredstev izvajalca energetskega pogodbeništva. Skupna višina nepovratnih sredstev je pol milijona evrov. Etažni lastniki bodo izvajalca energetskega pogodbeništva poiskali na trgu ponudnikov storitev.

Sofinancirajo tudi protipotresno utrditev

Nepovratne finančne spodbude  znašajo do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe za celovito prenovo z usklajeno izvedbo treh ali več ukrepov energijske prenove stavbe in do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe za skoraj ničenergijsko prenovo.

Če bo v okviru celovite prenove izvedena tudi statična sanacija (protipotresna utrditev) stavbe, se bo dodelila dodatna nepovratna finančna spodbuda v višini do 50 odstotkov s tem povezanih stroškov, vendar ne več kot 225 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe pred prenovo.

Za socialno šibkega občana je nepovratna finančna spodbuda določena v obsegu 100 odstotkov priznanih stroškov naložbe glede na njegov pripadajoči delež financiranja naložbe.

Javna razpisa, ki bosta odprta do 30. junija letos, dopolnjujeta obstoječo ponudbo spodbud za večstanovanjske stavbe.