Jagode, pa naj so enkrat ali večkrat rodne oziroma mesečne, običajno dobro obrodijo štiri leta, njihova življenjska doba pa je največ šest let. Potem se, kot pravimo, izrodijo. Nasad jagod je zato treba obnavljati. Nove sadike lahko seveda kupimo, lahko pa jih iz obstoječih vzgojimo sami, kar je bistveno cenejše.
Razmnoževanje s poganjki
Jagode začnejo že maja razvijati nove poganjke, imenujemo jih živice ali vitice, tudi pritlike. Te se ukoreninijo in iz njih začne rasti nova rastlina. A to ne pomeni, da nam za nove sadike ni treba nič narediti. Če bi jih kar pustili tam, kjer so se zarasle, torej razvile korenine, bi bil nasad pregost. Nove rastline bi odžirale hranila starejšim.
Takoj, ko se novi poganjki začnejo ukoreninjati, jih je treba ločiti od matičnih rastlin. Previdno jih skopljemo iz zemlje in presadimo v lončke, kjer jih pustimo od tri do štiri tedne, da razvijejo koreninski sistem. Potem jih presadimo na gredico.
Najboljši čas za sajenje novih sadik ali vzgojo iz starih sta julij in avgust. Do jeseni bodo mlade rastline res dobro ukoreninjene, pridelek naslednjo sezono pa bogat.
Rahla prst in veliko sonca
Jagode potrebujejo zračno in rahlo prst, v zbiti zemlji bodo slabo uspevale. Potrebujejo tudi gnojilo, najbolje namensko organsko, lahko izberemo tudi tekoče gnojilo iz morskih alg za jagode, nikoli pa ne bomo zgrešili z domačim kompostom. Za začetno rast potrebujejo dušik in kalij, med rastjo pa sta za jagodičevje zelo pomembna magnezij in kalcij.
Vedno jim izberemo sončno mesto, saj za dobro rast potrebujejo obilo svetlobe in toplote. Pri tem je treba upoštevati tudi dobre in slabe sosede. Dobro se ujamejo s čebulo in česnom ter fižolom. Škodljivce pa bodo odganjali timijan, koper, koromač, meta in žajbelj.
Koga jagode ne marajo in kdo ne mara njih
Jagod ne sadimo na mesta, kjer so pred tem rasli krompir, paprika, paradižnik, jajčevci. Bližine jagod pa ne marajo zelje, brokoli, cvetača, in ohrovti, saj zavirajo njihovo rast.
Poskrbeti je treba tudi za redno zalivanje, potrebujejo kar nekaj vode, zato je najbolje urediti kapljično namakanje.
Odstranjevanje novih poganjkov
Tudi če ne bomo pomlajevali domačega nasada jagod, nas čaka nekaj dela. Nove poganjke obstoječih rastlin je treba redno odstranjevati, v nasprotnem bodo, kot že rečeno, izčrpali matične rastline, nasad pa bo pregost, zaradi česar je možnost razvoja bolezni precej večja.
Jagode najpogosteje napadeta siva plesen in listna pegavost. Prva je še posebej pogosta, kadar so poletja mokra, kot je denimo letošnje. Siva plesen povzroča gnitje plodov že v času zorenja. Preprečimo ali vsaj omejimo jo tako, da sproti trgamo vse plesnive plodove, rastline pa okrepimo s pripravkom iz njivske preslice. Pomembno je tudi, da rastlin ne zalivamo z vrha, temveč le pri tleh in z zastirko preprečimo stik plodov z mokro zemljo.
Če na listih jagod opazimo bele pegice z rdečim robom ali rdeče in rjavordeče pege, so rastline okužene z belo ali rdečo pegavostjo. V tem primeru je po obiranju treba liste obolelih rastlin porezati. Za moč jim dodamo namensko organsko gnojilo za jagode ali kompost. Večina se jih bo do jeseni obrasla.