Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) vsako leto plačujemo vsi lastniki oziroma uporabniki nepremični. Njegovo višino določi občina, položnice za plačilo oziroma obvestila v aplikacijo e-davki pa razpošilja finančna uprava. Običajno NUSZ plača lastnik, ki je hkrati tudi naslovnik na plačilnem nalogu. Ni pa nujno. Plačilo NUSZ ureja zakon o stavbnih zemljiščih. V 62. členu je tako napisano, da mora „nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).“

To pomeni, da NUSZ plača najemnik stanovanja, če se z najemodajalcem ni drugače dogovoril, saj to ni davek na premoženje, temveč je javnofinančna dajatev za dejansko rabo zemljišča. 

V skladovih stanovanjih NUSZ plačajo najemniki

Tako tudi za stanovanja, ki so v lasti sklada, NUSZ plačajo najemniki, ne glede na to, ali plačujejo stroškovno ali neprofitno najemnino oziroma so upravičeni do subvencije za najemnino. Podatkov o tem, ali so slednji morda upravičeni do kakršnih koli oprostitev ali znižanja višine NUSZ, na skladu nimajo, saj kot so nam pojasnili, je to v domeni občine.

Tako tudi nimajo podatka, koliko znaša NUZS za povprečno veliko stanovanje v Ljubljani ali denimo Mariboru, niti koliko znaša letni strošek za vsa stanovanja, ki jih imajo v lasti. „Stanovanjski sklad RS ni pristojen za dajanje pojasnil glede zaračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, katerega višino, kot že navedeno, določi občina, kjer je zemljišče, in ne vodi evidence o višini letnih nadomestil.“ Položnice so naslovljene na najemnike in ne na lastnika stanovanja, torej na sklad.

Da sklad kot lastnik stanovanj ne bo plačeval NUSZ, temveč je to obveznost najemnikov, je določeno v splošnih pogojih najema stanovanja. 

Za stanovanja, ki jih sklad najema na trgu, NUSZ plača lastnik

Vendar pa to ne velja za podnajemnike v stanovanjih, ki jih je sklad v okviru javne najemne službe najel na trgu in jih oddal naprej. V tem primeru je torej sklad najemnik, pa ne plačuje NUSZ, niti ga ne plačuje podnajemnik, temveč je obveznost ostala, tako kot pred oddajo stanovanja skladu, lastniku. 

Nekateri lastniki so svoja stanovanja skladu oddali, da bi lahko bili upravičeni do skladovih oskrbovanih stanovanj. Oddaja lastnega stanovanja skladu je namreč pogoj za to. Tako so zdaj prejeli kar dve položnici za NUSZ, eno za skladovo oskrbovano in drugo za svoje stanovanje, ki so ga oddali skladu. 

Plačati mora NUSZ za dve stanovanji

Ena od najemnic, ki je skladu oddala svoje stanovanje in najela oskrbovano, je nedavno dobila položnici za plačilo NUSZ za obe stanovanji, vsako v znesku več kot 100 evrov. Sprašuje se, zakaj NUSZ za njeno stanovanje, ki ga je oddala skladu, ne plača najemnik, torej sklad, ali podnajemnik, ki živi v njem. 

Zakaj dvojna praksa? Zakaj splošni pogoji ne veljajo tudi za podnajemnike? Na to vprašanje na skladu niso odgovorili. Povedali so le, da skladno z razpisno dokumentacijo za zbiranja ponudb najemodajalcev sklad zahteva, da NUSZ plača najemodajalec oziroma lastnik stanovanja. In še, da je plačilo NUSZ eden od elementov za ustreznost stanovanja oziroma stanovanjske hiše za oddajo v nadaljnji najem, saj je med drugim določeno, da so stanovanja ustrezna, če imajo poravnane davčne in druge obveznosti za stanovanje (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), vključno s stroški obratovanja in vzdrževanja skupnih delov večstanovanjske stavbe (ponudnik mora ponudbi priložiti izjavo, da ima poravnane oz. da bo poravnal vse stroške, ki bremenijo ponujene nepremičnine). 

„Ali to pomeni, da moram poleg NUSZ za svoje stanovanje, ki sem ga oddala skladu, ves čas oddaje, torej vsaj tri leta, plačevati tudi stroške obratovanja, verjetno ne, te stroške plačuje skladov podnajemnik,“ se sprašuje najemnica in dodaja, da se določba nanaša na obveznosti, ki so nastale pred oddajo stanovanja in ne v času, ko ga najema sklad.