Pogoji, pod katerimi ste upravičeni do nepovratnih sredstev

V dokumentu navajajo, da so do sredstev državnega proračuna za obnovo stavb upravičeni posamezniki, ki so lastniki poškodovane stavbe. Za dodelitev sredstev pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Stavba mora biti evidentirana kot poškodovana v aplikaciji AJDA, ki jo upravlja Uprava RS za zaščito in reševanje.

Za stanovanjske stavbe velja tudi, da je bila stavba na dan nastanka nesreče stalno naseljena, kar dokazuje vpis v evidenci centralnega registra prebivalstva. Dodatni pogoj je, da ocena škode na stavbi presega stroške za novogradnjo stanovanjskih prostorov, katerih površina je enaka petim odstotkom neto tlorisne površine dela stavbe v obnovi, ali presega 50 odstotkov povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na stanovanjih. 

Poudariti velja, da do sredstev državnega proračuna niso upravičeni lastniki stavbe, ki na dan nesreče ni bila naseljena ali se v njej ne izvaja dejavnost.

Za zavarovane hiše višji znesek nepovratnih sredstev

Lastnik, ki biva v poškodovani stavbi, bo lahko pod navedenimi pogoji, dobil do 60 odstotkov ocenjene škode, če je bila stavba zavarovana in je zavarovalnina znašala vsaj polovico ocenjene škode. Če stavba ni bila zavarovana, pa bo upravičen do povračila v višini do 40 odstotkov ocenjene škode. 

Lastnik, ki stanovanjsko stavbo oddaja v najem, pa bo v primeru zavarovanja upravičen do 40 odstotkov, če stavba ni zavarovana pa do 30 odstotkov ocenjene škode. 

Sredstva lahko lastniki dobijo le za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, ne pa tudi za poškodovano notranjo opremo, ko je denimo pohištvo, gospodinjski aparati. 

Lastnikom stanovanjskih stavb, ki nimajo dovolj lastnih sredstev oziroma zaradi nizkih dohodkov ne morejo dobiti kredita za obnovo, sredstva lahko dodeli občina, pogoj je le, da lastnik stavbe privoli in dovoli občini vpis hipoteke v sorazmernem deležu za obdobje 20 let. 

Za objekte, ki so kulturni spomeniki ali ležijo na zavarovanih območjih, lahko lastniki pridobijo vsa sredstva, potrebna za obnovo. 

Različni načini obnove, ki jih dovoljuje zakonodaja

Obnova stavb lahko poteka skladno z gradbenim in interventnim zakonom, ki dopuščata in omogočata postavitev nujnih začasnih objektov, vzdrževalna dela brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje, manjšo rekonstrukcijo, nujno rekonstrukcijo in nujno rekonstrukcijo po interventnem zakonu. 

Nujni začasni objekti, se lahko postavijo na podlagi sklepa vlade ali občinskega sveta za največ tri leta in sicer brez upoštevanja prostorskih aktov ali drugih predpisov npr. vodarskih.

Vzdrževalna dela brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje se lahko opravijo na objektih, ki nimajo konstrukcijskih poškodb. Med ta dela se na primer šteje zamenjava podov, ometov in inštalacij, namestitev novih naprav.

Manjša rekonstrukcija je rešitev v primeru, če so poškodovani le posamezni konstrukcijski elementi. Dela se lahko izvedejo brez gradbenega dovoljenja in prijave začetka gradnje le na podlagi mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva. 

Nujna rekonstrukcija po rednih določbah GZ-1 pomeni vrnitev objekta v prvotno stanje, z začetkom v treh mesecih po nesreči in na podlagi izjave pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva. Potrebna je tudi prijava začetka gradnje, zaključi pa se z uporabnim dovoljenjem po izvedenih delih le na podlagi projekta izvedenih del.

Nujna rekonstrukcija po interventnem zakonu pa pri sanaciji dopušča tudi spreminjanje objekta, torej njegove lege, gabaritov in videza, vendar le v okviru dopustnih manjših odstopanj po 79. členu GZ-1, Izdelati je treba projekt in pridobiti vodno soglasje, z deli pa je treba začeti do 31. julija 2024.