Agencija za energijo je objavila redno letno analizo cen daljinske toplote na podlagi tarifnih postavk iz veljavnih tarifnih cenikov distributerjev toplote za leto 2020. Na podlagi objavljenih podatkov lahko ugotovimo, da se je cena za megavatno uro dobavljene toplote lani v primerjavi z letom 2019 znižala. V povprečju so odjemalci za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode plačevali manj.
Najbolj so toploto pocenili tržni distributerji in sicer v povprečju za devet odstotkov. Leta 2019 je povprečni letni strošek pri teh distributerjih za stanovanja znašal 809 evrov, lani pa se je znižal na 737 evrov.
Nekoliko manj so distribucijo toplote pocenili tisti, ki delujejo kot gospodarske javne službe (GJS), letni strošek se je znižal za približno štiri odstotke. Povprečna cena za stanovanja je bila 700 evrov, leto pred tem pa 730, v hišah je bil lani povprečni strošek ogrevanja 1349 evrov, leta 2019 pa 1400 evrov.
Povprečna cena toplote lastniških dobaviteljev je bila nižja le za odjemalce v hišah, iz 1468 evrov na leto je padla na 1431, v stanovanjih pa se je povišala in sicer iz 759 evrov leta 2019 na 780 evrov lani. Spremembi vene pomenita 2,5-odstotno znižanje, ko gre za hiše, in 2,8-odstotno rast, ko gre za stanovanja.
Rzlike med distributerji izjemne, tudi trikratne
Enako kot leta 2019 pa tudi za lani velja, da so razlike v cenah med posameznimi distributerji še vedno izjemno velike. Medtem ko na primer odjemalci GJS Oplotnica za toploto na leto v povprečju plačujejo 1276 evrov (stanovanje) in 2589 evrov (hiša), pa odjemalci v stanovanjih, ki toploto dobijo distributerja Sladki Vrh Šentilj, na leto v povprečju plačujejo le 386 evrov, odjemalci v hišah pa 797 evrov (distributer Šaleške doline). Razlika je v obeh primerih več kot trikratna.
Iz analize cen lahko ugotovimo še, da so v povprečju cene najnižje pri distributerjih GJS, približno pet odstotkov so v povprečju višje pri tržnih distributerjih in kar 11 odstotkov je toplota dražja pri lastniških distributerjih.
Na trgu je 87 distributerjev
Na slovenskem trgu deluje 87 distributerjev, ki daljinsko toploto dobavljajo gospodinjstvom, od tega jih je 50, ki dejavnost izvajajo kot gospodarsko javno službo, devet jih opravlja distribucijo toplote kot tržno dejavnost in 28 jih upravlja lastniški distribucijski sistem.
Primerjalna analiza cen toplote med različnimi distribucijskimi sistemi temelji na povprečnih cenah za MWh toplote in dveh značilnih gospodinjstvih, ki se ogrevata na ta način. Prvo je stanovanje v večstanovanjski hiši in drugo v enostanovanjski hiši. Na agenciji poudarjajo, da si okvirne stroške oskrbe s toploto za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode lahko odjemalec izračuna na podlagi lastnih odjemnih značilnosti in javno objavljenih tarifnih postavk toplote iz cenikov lokalnega distributerja toplote.
V večstanovanjskem objektu so, tako kot že nekaj zadnjih let, upoštevali ogrevanje 2,5-sobnega stanovanja, ki ima 69 m² ogrevanih površin. Specifična poraba toplote je 90 kWh/m²/leto ali 6,21 MWh na leto. Obračunska moč toplotne postaje je 210,00 kW, ker so v bloku upoštevali 30 stanovanj, je obračunska moč posameznega odjemalca 7 kW.
Pri hišah so upoštevali ogrevanje 110 m² ogrevanih površin in specifična rabo toplote 100 kWh/m²/leto oziroma 11 MWh na leto. Obračunska moč toplotne postaje je 14,90 kW.
Postavke na računu za daljinsko toploto
Končni znesek za daljinsko toploto je sestavljen iz cene toplote, prispevkov in davka na dodano vrednost. Cena toplote pa je naprej razdeljena na fiksni del, to je obračunska moč, in variabilni del, ki pomeni prevzeto količino toplote. Med prispevki pa sta prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE in SPTE) in prispevek za energetsko učinkovitost (URE).
Na Agenciji za energijo so tako za vsakega posameznega distributerja izračunali mesečni in letni strošek ogrevanja, ki vključujejo tudi prispevke in DDV, za prej omenjeno stanovanje in hišo.
Natančne podatke o cenah posameznih distributerjev najdete tukaj.
komunisti kradejo za ogrevanje, odvoz smeti (kot zlato) vodo, ki je v ustavi - zlata, čeprav je drek od kućija, …