Za hišo, ki stoji na hribu, torej jo potencialno lahko ogroža tudi zemeljski plaz, je pridobil ponudbe treh zavarovalnic, in kot nam je povedal, so mu pri Generaliju predstavili novo določilo. Hišo lahko zavaruje za primer zemeljskega plazu, vendar mu bo zavarovanje začelo veljati šele tri mesece po sklenitvi zavarovalne police. 

Če se plaz sproži in mu poškoduje hišo v naslednjih treh mesecih, mu zavarovalnica povzročene škode ne bo krila. Zavarovalnino pa mu bo izplačala, če se plaz sproži samo en dan po preteku tega novega določila. 

Kaj o novem določilu pravijo v zavarovalnicah?

Zakaj takšno določilo in ali ga uvajajo tudi druge zavarovalnice? Zanimalo nas je tudi, ali enako oziroma podobno določilo velja tudi za primer škode, ki jo povzročijo poplave. 

Iz zavarovalnic Grawe, Zavarovalnice Sava in Zavarovalnice Triglav smo dobili kratke in jedrnate odgovore. „Takšne klavzule nimamo in je ne poznamo,“ so povedali v Grawe. „V Zavarovalnici Sava v primeru zavarovanja nevarnosti plazu ne uveljavljamo nobenih čakalnih klavzul oziroma karenc," pa so sporočili iz Zavarovalnice Sava. V Zavarovalnici Triglav pa: „Klavzule, ki jo omenjate, ne poznamo in je zato ne moremo komentirati.“

Obstaja pa splošno določilo, ki velja za vse zavarovalnice in zavarovanja. Pri vseh nevarnostih, ki jih lahko zavarujemo, velja, da zavarovani primer ne sme biti v nastajanju, saj se lahko zavarujejo le prihodnji in negotovi dogodki. 

Novost uvaja le Generali

Novost tako imenovane čakalne dobe torej uvajajo le v zavarovalnici Generali. „Določilo o čakalni dobi se v zavarovalništvu nanaša na določeno časovno obdobje po sklenitvi zavarovanja, v katerem zavarovanec še ne more uveljavljati zavarovalnega kritja. Po izteku čakalne dobe se zavarovalno kritje vzpostavi in zavarovanec lahko uveljavlja svoje pravice za škodne dogodke, ki se zgodijo po izteku čakalne dobe,“ so pojasnili. 

S čakalno dobo, v primeru zemeljskega plazu je to tri mesece, naj bi zagotovili, da se „zavarovanje uporablja za nepričakovane dogodke in da se preprečijo morebitne zlorabe zavarovanj za kritje nevarnosti, za katere je znano, da so že v nastajanju.“

Čakalna doba ni novost in posebnost

Čakalna doba v zavarovalništvu naj ne bi bila nič posebnega, saj jo, kot navajajo v Generaliju, poznamo tudi zavarovanjih, ki se nanašajo na zavarovanje določenih predmetov zavarovanja, na primer domska zavarovanja, pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pa je določena celo z zakonom.

„V preteklosti so bile pri domskih zavarovanjih klavzule oziroma dogovori vezani na čakalno dobo za določene nevarnosti individualno dogovorjene. Ob upoštevanju novonastalih okoliščin pa je bilo to določilo vključeno tudi na vse na novo sklenjene police, ki vključujejo kritje za nevarnost zemeljskega plazu,“ so še povedali.  

Zakaj določilo velja le za zemeljski plaz?

V zavarovalnici Generali so se odločili, da čakalno dobo uveljavijo le, ko gre za zemeljski plaz, ne pa na primer tudi, ko gre za poplave ali katero od drugih nevarnosti, ki lahko grozi in poškoduje nepremičnino in premičnine. 

Odločitvi, da čakalna doba velja le za zemeljski plaz, so botrovala opozorila Geološkega zavoda Slovenije in drugih virov, odgovarjajo v zavarovalnici Generali. „Trenutno obstaja velika nevarnost proženja zemeljskega plazu za več krajev po Sloveniji, ki so jih prizadela avgustovska neurja, kjer je zemljina zelo namočena, razpokana in lahko že manjše padavine sprožijo plaz.“

Ker pa je ob sklenitvi zavarovanj zelo težko oceniti geološko stanje zemljišča in v izogib morebitnim zapletom ob škodnem dogodku, so se odločili, da pri sklepanju zavarovanj za nevarnosti zemeljskega plazu, vključujejo določilo o čakalni dobi.

Po novem velja za vsa na novo sklenjena zavarovanja.

Tri mesece velja stara zavarovalna vsota

„Pri obnavljanju ali spreminjanju obstoječih zavarovanj pa to določilo velja le v delu zavarovalnega kritja, ki pri obstoječem zavarovanju še ni bil dogovorjen.“ Za zavarovance, ki že imajo zavarovan škodni primer zemeljskega plazu z zavarovalno vsoto na primer 5000 evrov, pa želijo to povečati na višino 140.000 evrov, tako kot bralec, to pomeni, da bi jim zavarovalnica v treh mesecih po sklenitvi dopolnjene zavarovalne police v primeru zemeljskega plazu izplačala največ 5000 evrov, po preteku treh mesecev pa največ 140.000 evrov. 

Kdaj zavarovanje krije škodo in kdaj ne?

Tudi v Generaliju poudarjajo, da se vsako zavarovanje lahko sklene le za vse negotove, nepričakovane ter od zavarovančeve volje (in volje ostalih zainteresiranih) neodvisne dogodke, ki niso hkrati tudi že v nastajanju. Če to ne velja in ob ugotovitvi, da je zavarovalni primer ob sklenitvi ali spremembi pogodbe že nastal oziroma je bil v nastajanju, je zavarovalna pogodba lahko v celoti ali delno nična. Te pravne posledice določa obligacijski zakonik in veljajo za vsako zavarovalno pogodbo.

Sicer pa zavarovanje za primer zemeljskega plazu v zavarovalnih policah vseh zavarovalnic krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi zemeljskega plazu in udarca trdega kosa zemlje, tal, kamenja ali skal, ki so se utrgale in jih pri tem uničile ali poškodovale.

Pomembno je vedeti, da ne krije škode, če je zemljišče, kjer je stavba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti, za plazove, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.), zaradi zemeljskega usada ali posedanja tal, zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na stavbah, na nepremičninah, ki so zgrajene brez uradnih dovoljenj, in zaradi stroškov za sanacijo tal.

katarina.N.mal@styria-media.si