Solarna industrija ni izjema, ko gre za dvig cen materialov za proizvodnjo. Podražitev so se začele že v času pandemije, nanje pa vpliva tudi nestabilnost dobavnih verig, ki povzroča dodatno nihanje cen. „Cene solarnih modulov so po desetletje dolgem trendu konstantnega padanja prvič začele rasti in se v zadnjem letu in pol resda dvignile za nekje od 15 do 25 odstotkov, odvisno od posebnosti pri postavitvi naprave,“ pravijo v Bisolu, edinem slovenskem proizvajalcu solarnih modulov. 

Hkrati pa dodajajo, da so cene kljub omenjeni rasti, še vedno za 75 in več  odstotkov nižje v primerjavi z cenami leta 2010. „Bistveno so tudi nižje od najbolj optimističnih napovedi strokovnjakov pred desetletjem, da bi bila lahko cena enega vata nameščene elektrarne 1,6 evra, zdaj pa je cena za polovico nižja od te napovedi. Energetski vir, ki je bil nekoč med dražjimi obnovljivimi viri energije, je tako postal daleč najcenejši.“

V Gen-I, podjetju, ki na leto postavi največ sončnih elektrarn, so nekoliko manj konkretni, odgovorili so, da so se sončne elektrarne na ključ podražile le za nekaj odstotkov. Na ceno pa glede na vsesplošni nenadni preobrat na energetskih trgih in razmere v svetu, najbolj vplivajo izzivi v dobavnih verigah komponent. „Proizvajalci dvigujejo cene in podaljšujejo dobavne roke, kar se posledično odraža tudi v končnem strošku izgradnje sončne elektrarne.“ 

Cena povprečno močne (10 do 11kW) sončne elektrarne, ki jo gospodinjstva postavijo na svoje strehe, je kot pravijo v Bisolu, približno 12.000 evrov brez DDV. Tolikšno ceno navajajo tudi v Gen-I, za kilovat je treba odšteti od 1200 do 1400 evrov, pri tem pa niso upoštevali morebitne subvencije Eko sklada, saj jih trenutno za nove naprave ni. 

Samooskrba Nov poziv za subvencije za sončne elektrarne bo le pod temi pogoji

Povpraševanje se je podvojilo

Kljub dvigu cen pa v obeh podjetjih beležijo izjemno rast povpraševanja po samooskrbnih sončnih elektrarnah, v Bisolu pa dodajajo, da je rast izjemna tudi pri večjih investitorjih, predvsem v industriji. 

V skupini Bisol Group opažajo močan porast povpraševanja po solarnih modulih, nosilnih konstrukcijah in seveda tudi sončnih elektrarnah na ključ. „Letos utegnemo zabeležiti 150 in več odstotno rast. Na slovenskem trgu je rast kar 600-odstotna; nekaj 100-odstotna pri gospodinjstvih, v industriji pa še za nekajkrat višja. Poleg malih sončnih elektrarn in večjih industrijskih projektov v to številko vštevamo tudi prodajo fotonapetostnih modulov in nosilnih konstrukcij slovenskim inštalaterjem. V prvi polovici leta smo samo za male, hišne sončne elektrarne prejeli več kot 4000 povpraševanj, pri čemer pa je povpraševanje za večje, industrijske sončne elektrarne še toliko večje, saj je gospodarstvenike dvig cen elektrike prizadel še toliko bolj.“

V Gen-i se je povpraševanje po samooskrbnih sončnih elektrarnah letos v primerjavi z letom prej podvojilo. „Letos smo prodali že več kot 2200 sončnih elektrarn in jih priključili skoraj 1000. Njihova povprečna moč je 11 kW.“
 
V Bisolu pa ocenjujejo, da bo letos na slovenskih tleh, predvsem pa strehah, zraslo okrog 800 novih sončnih elektrarn, med katere štejejo tako hišne sončne elektrarne kot industrijske projekte, skupne moči prek 20 MW. 

Čaka se tudi šest mesecev dlje kot lani

Zaradi velikega povpraševanja, zastojov v dobavnih verigah in čakanja na obvezno soglasje za priključitev, ki ga mora izdati elektrodistribucijsko podjetje, pa postavljanje novih sončnih elektrarn ne poteka brez zapletov. Najbolj ozko grlo naj bi na eni strani predstavljala specifična slovenska zakonodaja, na drugi strani pa pridobivanje soglasij, zato se je celoten proces po oceni Bisola v primerjavi z lani podaljšal za približno šest mesecev. 

„Pri malih sončnih elektrarnah je največje ozko grlo specifična slovenska zakonodaja, ki zahteva uporabo razsmernikov in optimizatorjev, ki jih pri velikih sončnih elektrarnah ne uporabljamo. Dobavni roki za te elemente sončne elektrarne so na svetovnih trgih trenutno od devet do 12 mesecev. Danes nekomu, ki naroči malo sončno elektrarno, zelo težko obljubimo, da jo bo imel še letos – morda tu in tam kakšno, ampak zelo redko.“

Povečano število vlog pa seveda pomeni tudi večji pritisk na distributerje – na odobritev vloge lahko čakate od 30 dni, pri določenih distributerjih celo do pol leta – vse pogosteje se dogaja, da so vloge na določenih območjih zaradi preobremenitve električnega omrežja zavrnjene, še pravijo v Bisolu. 

Največ zavrnitev na območju Maribora in Celja

Žal pa se investitorji vse pogosteje soočajo tudi z zavrnitvami soglasji za priključitev, ker omrežje novih priključitev razpršenih virov preprosto ni sposobno prenesti. „Ocenjujemo, da je zavrnjenih med pet in 10 odstotki vlog, pri čemer jih je po naših izkušnjah največ z območja Elektra Maribor in Elektra Gorenjska. Ta številka bi zaradi še dodatno povečanega števila vlog utegnila narasti na 15 do 20 odstotkov,“ pravijo v Bisolu.  

Tudi v Gen-i opažajo, da „je področje, ki ga pokriva Elektro Maribor tisto, ki mu je treba nameniti največ pozornosti, takoj za njim pa področje Elektra Celje. Za ti dve področji prejmemo največ odgovorov, da ni možnosti priključitve sončne elektrarne oziroma da je možna priključitev elektrarne z zmanjšano močjo.“ 

Samooskrba Naval na sončne elektrarne, tako boste lažje dobili soglasje