Vzrokov za tak trend je več, piše ruska tiskovna agencija Tass. Skladišča plina so namreč skoraj polna, pričakuje se razmeroma mila zima, proizvodnja vetrne energije pa se je občutno povečala.

Novembrske terminske pogodbe za megavatno uro zemeljskega plina z nizozemskega vozlišča TTF so bile med današnjim trgovanjem začasno pri 132,13 evra oziroma najnižje po 22. juniju. Okoli 9.30 je bila cena za megavatno uro pri 133 evrih, s tem pa 6,3 odstotka pod izhodiščem.

Po podatkih združenja sistemskih operaterjev plinske infrastrukture v EU Aggregated Gas Storage Inventory (AGSI) se dobro polnijo skladišča plina po vsej Evropi. V celotni EU so bile skladiščne zmogljivosti v soboto v povprečju zapolnjene 92,08-odstotno, s čimer so že močno nad ciljem Evropske komisije, po katerem je morala biti zapolnjenost do 1. oktobra 80-odstotna.

Skladišča so polna

Nemčija je skladišča doslej napolnila 95,63-odstotno, uspešne so tudi države, kjer ima skladiščne zmogljivosti zakupljene slovenski veletrgovec s plinom Geoplin. V Avstriji so bila skladišča plina v soboto o zapolnjena 86,24-odstotno, na Hrvaškem 96,18-odstotno, v Italiji pa 93,91-odstotno.

Rusi: dodatnega znižanja ne bo

EU si po izbruhu vojne v Ukrajini februarja letos na vso moč prizadeva zmanjšati odvisnost od ruskega plina. Dobava iz Rusije se je v zadnjih mesecih dejansko močno zmanjšala, po plinovodu Severni tok, ki pod Baltskim morjem povezuje Nemčijo in Rusijo, pa povsem ustavila. Tam je prišlo tudi do poškodb cevi.

Tudi sicer Rusija vztraja pri trenutnih cenah plina za Evropo. Kot je po navedbah Tassa dejal namestnik ruskega premierja Alsksander Novak, v bližnji prihodnosti ne vidi možnosti za znižanje cen.