Cene zemeljskega plina na evropskih borzah padajo, strokovnjaki pa napovedujejo, da bi te lahko bile v prihodnjih mesecih še nižje. Cene plina so se začele občutno zniževati sredi lanskega decembra, potem ko je bil konec avgusta dosežen cenovni rekord s skoraj 346 evri za megavatno uro. Takrat je Rusija začela pospešeno zmanjševati oziroma ustavljati dobave članicam EU.

Padec cen pa se ne pozna na položnicah, ki jih za zemeljski plin prejemajo gospodinjstva. Odkar je vlada posegla v cene in septembra lani uvedla cenovno kapico, cena zemeljskega plina pri večini dobaviteljev še vedno vztraja pri 73 evrih na megavatno uro, kar je približno trikrat več, kot je v zadnjem času cena na borzah. 

Potuha ministrstva?

Kljub zmanjševanju cen na mednarodnem trgu je vlada marca podaljšala ukrep cenovne kapice za tri mesece. Tako bo najvišja dovoljena cena za gospodinjstva vse do 31. decembra leto 73 evrov na megavatno uro. Za podaljšanje so se odločili, zato, „da se poenoti z ostalimi skupinami, ki imajo regulirano ceno," so nam odgovorili na ministrstvu na okolje, prostor in energijo. Na vprašanje, ali s tem dobaviteljem ne dajejo potuhe, da ne znižajo cen in ponovno na trgu vzpostavijo konkurence, pa so odgovorili, da lahko pričakujemo, da bodo nekateri dobavitelji predčasno znižali ceno plina. Analize oziroma podatkov o tem, ali bi dobavitelji jeseni cene zvišali, če se vlada ne bi odločila za regulacijo cene do konca leta, pa na ministrstvu nimajo, pravijo, da je to pač odvisno od portfelja posameznega dobavitelja. 

Maloprodajne cene sledijo z zamikom

Zakaj ne znižajo cene oziroma ali to načrtujejo jeseni, smo vprašali nekaj največjih dobaviteljev zemeljskega plina. 

Vsi se strinjajo, da so cene plina trenutno res precej nižje, kot so bile lani, kar je, kot navajajo v Plinarni Maribor, predvsem posledica „neugodnih gospodarsko-ekonomskih in političnih dejavnikov v svetu, polnih skladišč plina zaradi milejše zime in stabilnih dobav utekočinjenega zemeljskega plina, s katerimi se nadomeščajo izpadle ruske dobave." Hkrati vse dobavitelji poudarjajo, da je trg volatilen in nepredvidljiv. Vsem je skupno tudi to, da so zaradi zagotavljanja zanesljivosti in nemotene oskrbe odjemalcev, plin kupili vnaprej, več kot eno leto prej, preden pride do odjemalcev. 

Petrol: Učinki šele v naslednjih letih

Zato zdaj gospodinjski odjemalci plačujemo plin, ki je bil pred enim letom kupljen po bistveno višjih cenah, kot veljajo zdaj. „V tem trenutku lahko ocenimo, da bi se lahko učinki trenutnega umirjanja razmer na trgu energentov prepoznali v naslednjih letih. Bodo pa ti odvisni tudi od nadaljnjih ukrepov države in nadaljnjega razvoja trga," pravijo v družbi Petrol, ki ima na področju dobave plina gospodinjskim odjemalcem približno 12-odstotni tržni delež.  

Kot še dodajajo, naj bi cena plina tudi jeseni ostala enaka zdaj veljavni, torej regulirani. „Regulativni ukrepi v letu 2022, ki so blažili posledice visokih cen energentov in so vplivali na prodajne cene zemeljskega plina, so povzročili negativno poslovanje. Družba Petrol je zaradi povzročene škode v skladu z uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina, ki je bila sprejeta januarja letos, upravičena do nadomestila, ki ga tudi uveljavlja,“ so še povedali. 

Plinarna Maribor: Odklon leta 2024

Tudi v Plinarni Maribor, ki ima skoraj 14-odstoten tržni delež pri segmentu gospodinjstev, bo cena plina jeseni ostala nespremenjena. „Če se bo trend upadanja cen plina na referenčnih borzah nadaljeval, je pričakovati, da bo maloprodajna cena po zaključku vladne regulacije cen za odjemalce zemeljskega plina ugodnejša. Odklon prodajnih cen lahko predvidoma pričakujemo šele v letu 2024,“ so še dodali. Zaradi pravočasnih zakupov plina izgub iz naslova prodaje zemeljskega plina v letu 2022 nimajo. 

Energetika Ljubljana: Deloma prilagojene cene lahko že jeseni

„Ob nadaljevanju podobnega cenovnega trenda lahko pričakujemo, da se bodo maloprodajne cene lahko deloma prilagodile veleprodajnim v drugi polovici leta oziroma do začetka naslednje ogrevalne sezone,“ pa so povedali v Energetiki Ljubljana, ki ima pri oskrbi gospodinjstev 27-odstotni tržni delež. Do takrat naj bi porabili tudi vse pretekle zaloge plina, ki so jih lani kupili po bistveno višjih cenah. Povedali so še, da so lani iz naslova dobave plina ustvarili več kot 14 milijonov evrov izgube. 

GEN-I: Spremljali bodo razmere

Kljub umirjanju trga zemeljskega plina razmere glede dobav plina za prihodnje leto še vedno ostajajo negotove, s tem pa tudi napovedovanje prihodnjih cen, pravijo v GEN-I, ki ima 23-odstotni tržni delež na področju oskrbe gospodinjstev. Kakšne bodo cene jeseni oziroma kdaj bodo nižje, pa ne želijo napovedati, pravijo le, „da se bodo ob spremljanju prihodnjih razmer na trgu odločali o morebitnih spremembah cenikov." So pa njihovi odjemalci v zadnjih treh mesecih lanskega leta skupaj zmanjšali porabo zemeljskega plina za kar 23 odstotkov, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa za 13 odstotkov, zato so bile v tem obdobju njihove položnice dvakrat nižje, in sicer so dvakrat dobili 26 evrov popusta. 

dezurni@styria-media.si