Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer je ponovil dejstva, ki so v javnosti znana že od začetka septembra, pri tem pa še enkrat poudaril, da je interventni zakon, ki so ga napovedali, del rešitve in ne del problema. Nihče si namreč ne želi, da se zgodi najslabši scenarij, ki bi pomenil odpuščanje v obeh družbah, predvsem pa bi 35.000 prebivalcev Šaleške doline lahko ostalo brez ogrevanja. "Časa ni veliko, z interventnim zakonom, ki mora biti sprejet najkasneje decembra, še bolje pa novembra, se bo zagotovilo zanesljivo in cenovno dostopno ogrevanje za ljudi in gospodarske družbe, preprečilo izgube služb zaposlenih v TEŠ in PV, za kar pa potrebujemo stabilno financiranje."

Kuponi dražji kot elektrika

Podrobneje je razmere, v katerih sta TEŠ in PV, je pojasnil generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. Razmere so se občutno spremenile že lani jeseni, zato je bilo že takrat jasno, da TEŠ ne bo mogel poslovati tako kot do zdaj. Razlika med ceno električno energijo in ceno CO₂ kuponov se zmanjšuje, projekcije pa kažejo, da bo 2028 cena elektrike padla po ceno kuponov, je povedal. To pomeni, da ko TEŠ proda elektriko na trgu in kupi kupone, ne ostane nič za nakup premoga, ostale energente, aditive, kaj šele za vzdrževanje, remonte, amortizacijo in zaposlene, je bil jasen.

Nedovoljena državna pomoč

Analize, ki so jih v HSE glede na povedano opravili, so pokazale, da druge rešitve, kot da se TEŠ umakne s trga in postane javna gospodarska služba za oskrbo s toploto, ni. V zadnjih letih se je evropska zakonodaja namreč spremenila tako, da nobena od možnosti, ki so jih uporabili v nekaterih drugih državah, za TEŠ ni možna.

Kako so delovali do zdaj?

Uporabili so denimo tako imenovani mehanizem CRM, po katerem so nekatere članice določile, da so nekateri energetski objekti za nemoteno preskrbo nujni, zato lahko obstanejo in so v stanju pripravljenosti, torej delujejo, ko jih potrebujejo. Vendar to velja le, če izpusti CO2 ne presežejo 550 kilogramov na MWh električne energije. Zato so lahko deležni tudi subvencij. TEŠ pa na MWh elektrike proizvede od 950 do 1000 kilogramov CO2.

Do zdaj je, kot je povedal Štokelj, HES TEŠ in PV reševal tako, da ga je od leta 2013 do 2021 dokapitaliziral z 950 milijoni evri. Leto 2021 so preživeli tudi s pomočjo 260 milijonov evrov, ki jih je izplačal Alstom.

Tri leta so potem izkoriščali metodo, ki je dovoljevala pomoč, če je tržna cena električne energije enaka ali približno enaka kot stroškovna cena plus pet odstotkov. V tem primeru pomoč namreč ni razumljena kot nedovoljena državna pomoč.

Cene električne energije padajo, trenutno so pod 100 evri na MWh, medtem ko je stroškovna cena v TEŠ 180 evrov. Zato prej omenjene metode ni možno več uporabiti, saj se šteje kot nedovoljena državna pomoč.

Po besedah Štoklja bi vsak drug scenarij kot ta, ki ga predvideva interventni zakon, pomenil tudi, da bi bilo lahko že v dveh letih ogroženo poslovanje HSE in naložbe v zeleni prehod. Padajo namreč tudi cene na hidrodiviziji, zato je tudi plus manjši. V prihodnje je lahko manjši od minusa, ki ga ustvarja TEŠ.

Predčasno zapiranje rudnika

Pojasnil je tudi, da proučujejo možnosti, da bi del PV začeli zapirati prej, kot leta 2033. V eni od dveh trenutno delujočih jam je lignit namreč slabše kakovosti, poleg tega imajo težave z izkopom, zato bi to jamo začeli zapirati prej. Vzporedno pa bi druga jama delovala, to bi pomenilo tudi, da nihče ne bi izgubil službe, kvečjemu bo treba kakšnega strokovnjaka treba še zaposliti. Hkrati pa kaže, da bi bili stroški takšnega načina zapiranja, tako Štokelj, celo 10 odstotkov nižji.

Vsaj dve milijardi evrov bosta potrebni

Še bolj neposreden je bil direktor ELES Aleksander Mervar. "Če kdo misli, da se bo celotni problem TEŠ in PV rešil za manj kot dve milijardi evrov, se moti." Poleg tega bo trajalo pet do osem let, da se v dolini vzpostavi alternativni vir ogrevanja, saj vemo, tako Mervar, kako dolgo traja, da se na primer kogeneracija umesti v prostor, postavi, zažene.

Na ELES so preigrali možnosti, kaj bi za elektroenergetski sistem pomenilo, če TEŠ ne bi več obratoval in ugotovili, da njegov pomen iz leta v leto pada. Glavni razlog za to pa je pomanjkanje lignita. TEŠ proizvede 22 odstotkov elektrike, zato je sicer tveganje večje uvozne odvisnosti večja (mimogrede, ta je majn kot šestodstotna), ampak, kot je poudaril Mervar, neobratovanje TEŠ na elektroenergetski sistem nima negativnega vpliva. Tudi sam se strinja s scenarijem, predvidenim z interventnim zakonom. Druga možnost je glede na negativni kapital le postopek prisilne poravnave ali postopek stečaja, je poudaril.

Sindikat pristojnim ne zaupa

Z izločitvijo TEŠ in PV iz HSE se ne strinjajo v sindikatu Premogovnika Velenje. Kot je povedal Simon Lamot, so nezaupljivi do predlaganih rešitev. Pristojnim tudi očitajo, da niso izpogajali nobene izjem, ki so možne v primeru, če je v posamezni državi več kot 30 odstotkov električne energije proizvedene iz premoga. Ne sprejemajo niti navedb, da ni več možnosti, da bi termodivizija ostala v skupini HSE. Prav tako pa ne sprejemajo navedb, da TEŠ ne potrebujemo. 

Morda bomo TEŠ še potrebovali

Koalicijski poslanci se strinjajo, da boljše rešitve, kot jo predlaga MOPE, ni. Druga možnost je le še stečaj.

Na drugi strani pa so v opoziciji bolj zadržani. Kot je povedal Danijel Krivec iz SDS, bo rešitve vsebinsko komentiral šele, ko bo predlog interventnega zakona na mizi. Nekoliko po ovinkih pa je namignil na zasuk evropske komisije bolj v desno. "Vsi vemo, da se zdaj konsolidira Evropska komisija in vprašanje je, ali bodo zdaj veljavne smernice veljavne še naprej. Čez nekaj mesecev bo lahko drugačen scenarij, ki bo omogočal, da bo TEŠ obratoval v istem sistemu kot zdaj, ker se bodo usmeritve znotraj EU spremenile." 

Namignil je še, da se z odločitvami zdaj hiti, zato da se nekoga razbremeni, morda bo zaradi sprememb v sestavi Evropske komisije in novih smerni, zahtevana rezerva znotraj energetskega sistema, TEŠ bomo morda še potrebovali.