Pozimi, ko zračimo manj, se v veliko stanovanjih prebivalci srečujejo s povečano relativno vlago, ki se pogosto pokaže kot plesen v kotih, na in tik pod stropom, ob oknih in še kje. To je na mestih, ki jim rečemo toplotni most, saj je tu temperatura stene prenizka, zato vlaga iz zraka ob stiku s hladno površino na njih kondenzira. Posledica pa je razvoj plesni, ki za to potrebuje stalno vlažnost.
Temperatura obodnih sten vsaj 13 stopinj Celzija
Na razvoj plesni torej vplivata relativna vlažnost zraka in temperatura zunanjih sten, pomembna pa je tudi temperatura ogrevanja. O tem, koliko naj bi bila primerna relativna vlažnost zraka v prostoru vemo precej, idealno je, če je v intervalu od 40 do 60 odstotkov. Manj pa vemo o tem, kolikšna je še sprejemljiva temperatura zunanjih sten in kako je oboje odvisno od temperature zraka v prostoru.
Višja temperatura zraka, višja temperatura rosišča
Pogoji, ki preprečujejo kondenzacijo in nastanek plesni, pa se spremenijo, če spremenimo temperaturo zraka v prostoru. Če na primer stanovanje ogrevamo na 24 stopinj Celzija, je treba relativno vlažnost vzdrževati na največ 50 odstotkih. Če je ta denimo 60-odstotna, ni dovolj, da je temperatura zunanjih sten nad 13, temveč mora biti nad 16 stopinj Celzija. Če pa bi se povišala na 70 odstotkov, kar je pogosto, ker premalo zračimo, pa bodo zunanje stene začele rositi že pri temperaturi nižji od 18 stopinj Celzija.
Hkrati je treba vedeti še nekaj. Pri višji temperaturi zraka v prostoru ta lahko sprejme več vlage. Pri 20 stopinjah Celzija lahko sprejme 17,3 g/m³, pri 24 pa 21,8 g/m³, zato je težje vzdrževati ustrezno relativno vlažnost v zraku.
Zato je tako pomembno, da imamo v stanovanju ves čas primerno temperaturo zraka in glede na to tudi relativno vlažnost. Oboje bi morali ves čas nadzorovati oziroma meriti in glede na to tudi zračiti. Seveda bi bilo še bolje, če zunanje stene toplotno izoliramo s čimer dvignemo temperaturo na njihovi površini, izjemno pomembno pa je tudi, da saniramo toplotne mostove, na katerih so temperature še nižje kot na drugih delih zunanjih sten in potem zadostno zračiti.
A če te možnosti nimamo oziroma si je ne moremo privoščiti, je dobro vsaj spremljati vrednosti. Relativno vlažnost lahko merimo s klasičnimi analognimi ali elektronskimi higrometri, prav tako temperaturo zraka ali pa uporabimo higro-termo meter. Temperaturo zunanjih sten pa z IR-termometri. Morda najbolj preprosta rešitev pa so IR-merilniki temperature rosišča. Ti sočasno merijo temperaturo zraka, relativno vlažnost in temperaturo obodnih sten.
Delujejo tako, da najprej izmerijo prva dva parametra, potem pa preračunajo, kolikšna naj bi bila temperatura obodnih sten, da ne pride do kondenzacije. Potem izmerimo še temperaturo obodnih sten in preverimo, ali ustreza izračunanemu ali je morda prenizka. Glede na to lahko takoj ukrepamo.
Kot priporoča neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič iz Zavoda za energetsko svetovanje, bi oba parametra morali meriti večkrat na dan. Če na stenah, predvsem pa na mestih toplotnih mostov in tam, kjer zrak ne more krožiti, denimo za pohištvom, zavesami, izmerimo prenizko temperaturo, v zraku pa previsoko relativno vlažnost, moramo takoj ukrepati. Kaj lahko naredimo? Treba je pravilno in zadostno zračiti, večkrat na dan po 10 minut, tako da ustvarimo prepih, s tem bomo znižali relativno vlago, hkrati pa je treba znižati temperaturo v prostoru.