V zemljiško knjigo se lahko vpiše novi lastnik nepremičnine, hipoteka, služnostna pravica in pravica stvarnega bremena. Za vpis v zemljiško knjigo potrebujemo pravno podlago, različne listine, odvisno od tega za kakšen vpis gre.

• za vpis novega lastnika; kupoprodajna pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom prodajalca,
• za hipoteko; sporazum z banko o ustanovitvi hipoteke in zemljiškoknjižno dovolilo lastnika nepremičnine,
• služnostna pravica; pogodba o ustanovitvi služnostne pravice in zemljiškoknjižno dovolilo lastnika služeče nepremičnine,
• stvarno breme; pogodba o preužitku in zemljiškoknjižno dovolilo preužitkarja.

V vseh primerih je nujno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je lahko samostojna listina ali pa je sestavni del pogodbe. To je izrecna in nepogojna izjava imetnika pravice na določeni nepremičnini, da dovoljuje vpis pravice na drugega imetnika. V primeri nakupa nepremičnine in vpisa novega lastnika v zemljiško knjigo omenjeno dovolilo da prodajalec. 

Poudariti velja, da morata biti pred vpisom v zemljiško knjigo pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo overjena pri notarju, natančneje, overjen mora biti podpis prodajalca. 

Predlog za vpis lahko oddamo na štiri načine:

• sami osebno na sodišču, ki je pristojno na območju, kjer je nepremičnina,
• sami prek portala e-sodišče, za kar potrebujemo digitalno potrdilo in varni elektronski predal za vročanje pisanj v postopku, 
• v našem imenu notar,
• v našem imenu odvetnik ali nepremičninski agent.

V prvem primeru na sodišču sočasno s predlogom za vpis vložimo tudi obvezne listine, ki morajo biti pred tem overjene pri notarju, in plačamo sodno takso. Ta je odvisna od vrednosti nepremičnine, običajno pa znaša od 60 do 120 evrov, lahko pa tudi bistveno več, če gre za dražje nepremičnine.

Ob oddaji zahtevka za vpis v zemljiško knjigo prek e-sodstva se nalog za plačilo sodne takse izdela samodejno, predlagatelj ga potrdi in prenese v pdf. obliki. Sodno takso je treba poravnati v osmih dneh, v nasprotnem velja, da je vloga umaknjena in sodišče o njej ne bo odločalo.

Če se odločimo predlog oddati sami prek portala e-sodstvo, ali pa bo to v našem imenu storila odvetniška ali nepremičninska družba, pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila ne bomo mogli vložiti elektronsko. Vse potrebne listine moramo v treh dneh po oddaji predloga odnesti k notarju. Ta jih bo pretvoril v elektronsko obliko, podpisal s svojim varnim elektronskim podpisom in jih v našem imenu oddal k predlogu. Zato moramo imeti opravilno številko zadeve v zemljiškoknjižnem postopku. 

Notarju je storitev treba plačati, stroški pa so približno 50 evrov. Izognemo pa se mu lahko le pod pogojem, da se na zemljiško knjigo odpravimo osebno. 

Informacijski sistem eZK zahtevek dodeli tistemu sodišču, ki je manj obremenjeno. Ko je o zadevi odločeno, sklep o vpisu vročijo notarju, v primeru osebne vloge na sodišču, pa predlagatelju. Ta se na sklep lahko v osmih dneh pritoži, v nasprotnem pa po tem času, sklep postane pravnomočen, vpis v zemljiški knjigi pa je viden dan po tem.

Več o poslih z nepremičninami najdete tukaj.