V Evropski uniji za ogrevanje in hlajenje porabimo 50 odstotkov vse bruto končne energije, kažejo zadnji podatki Eurostata. V tem deležu ves čas raste delež obnovljivih virov energije, predvsem na račun vse bolj razširjene uporabe toplotnih črpalk in že od nekdaj zelo razširjene uporabe kotlov na lesno biomaso. 

V deležu energije za ogrevanje in hlajenje je bilo leta 2004 11,7 odstotka obnovljivih virov energije, po zadnjih podatkih, ki veljajo za leto 2021, pa je bil delež teh že 22,9 odstotka. 

V Sloveniji, ki odstopa od EU povprečja navzgor, je bil delež OVE za ogrevanje in hlajenje 35,2 odstotka.

Podatki se nanašajo na skupno porabo v industriji, storitvenem sektorju in gospodinjstvih. Novih podatkov za leto 2021 o tem, kolikšna je znotraj skupne poraba gospodinjstev, še ni. 

Največji delež pripada lesni biomasi

Precej jasno sliko, katere energente oziroma koliko obnovljivih virov energije za ogrevanje uporabljajo slovenska gospodinjstva, pa si lahko ustvarimo na podlagi podatkov zadnje raziskave REUS 2022. 

Lesna biomasa predstavlja 25 odstotkov, energija okolice, ki jo izkoriščajo toplotne črpalke, pa devet odstotkov. Delež električne energije kot neposrednega vira ogrevanja je 16 odstotkov, daljinska toplota predstavlja 13, zemeljski plin in kurilno polje pa po 11 odstotkov.

Vse bolj pomemben okoljski vidik

Izbira energenta za ogrevanje in hlajenje je že zdaj izjemno pomembna tako iz ekonomskega kot okoljskega vidika. V prihodnje pa bo okoljski zagotovo pomemben še bolj, saj mora Slovenija najprej dodatno zmanjšati izpuste do leta 2030, do leta 2050 pa mora celo izenačiti izpuste in ponore, kar pomeni, da si je zadala cilj doseči podnebno nevtralnost. Do leta 2050 se morajo izpusti iz gospodinjstev tako znižati za več kot 90 odstotkov. 

To med drugim pomeni, da so pred nami izjemno zahtevni cilji, del katerih bodo tudi ukrepi gospodinjstev, v katere bodo ta prek EU direktiv in posledično slovenskih zakonodajnih zahtev, tako rekoč prisiljena. 

Ogrevanje in priprava tople vode glavna vira izpustov v gospodinjstvih

Kot v okviru povzetkov raziskave REUS 2022 navaja Matjaž Česen,“ogrevanje in priprava tople vode predstavljata daleč največji vir izpustov v gospodinjstvih in sicer kar 65 odstotkov, če pri tem upoštevamo tako posredne kot neposredne izpuste toplogrednih plinov (TGP).“

Neposredni izpusti nastanejo zaradi zgorevanja goriv v gospodinjstvih in predstavljajo pet odstotkov izpustov TGP v Sloveniji, posredni pa so posledica rabe električne energije in daljinske toplote v gospodinjstvih. Izpusti iz rabe električne energije in daljinske toplote nastajajo v obratih, kjer se proizvajata.

"Največ k izpustom iz ogrevanja in priprave tople vode v gospodinjstvih prispeva uporaba kurilnega olja, sledita električna energija in daljinska toplota," še navaja Česen.

Zmanjšanje rabe energije in zamenjava energenta

Izpuste, ki nastanejo zaradi ogrevanja in priprave tople vode, lahko gospodinjstvo zmanjša na dva načina. Prvi, zelo pomemben je, da zmanjša rabo energije, torej poveča energijsko učinkovitost, za kar je treba dodatno toplotno izolirati obod stavbe, zamenjati okna, poskrbeti za energijsko učinkovito prezračevanje. 

Drugi pomemben ukrep, ki bi ga morali izvesti potem, ko smo povečali energijsko učinkovitost, pa je izbira enega od obnovljivih virov energije za ogrevanje, pripravo tople vode in tudi hlajenje. Če upoštevamo tak vrstni red, bodo učinki dolgoročno večji, saj bomo zmanjšane potrebe po toploti lahko pokrili z manj energije, kar posledično pomeni tudi manjšo moč ogrevalne naprave in nenazadnje nižjo investicijo vanjo in, kar je in bo vse bolj pomembno, zmanjšali izpuste TGP. 

Če zgolj zamenjamo energent in napravo za ogrevanje, bomo sicer znižali stroške za energijo in delno tudi izpuste, saj različni energenti povzročajo različne izpuste, vendar pa ne bomo zmanjšali rabe energije in izpustov toliko, da bi zadostno prispevali k skupnim evropskim in slovenskim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. 

Največ izpustov iz kurilnega olja, najmanj iz lesne biomase

energenti

„Za analizo smo izpuste toplogrednih plinov, ki nastanejo pri uporabi naprave, preračunali na enoto toplote, ki jo naprava proizvede in ki jo potrebujemo za ogrevanje stanovanja oziroma pripravo tople vode. Če primerjamo nekaj najpogostejših možnosti za gospodinjstva, vidimo, da najvišji izpusti nastanejo pri uporabi kurilnega olja, kateri sledi neposredna uporaba električne energije, saj se približno tretjina električne energije v Sloveniji trenutno pridobiva iz premoga. Utekočinjen plin in zemeljski plin imata podobne specifične izpuste, najnižji izpusti pa nastanejo pri uporabi lesa ali toplotne črpalke,“ navaja Matjaž Česen. 

V prikazu in izračunih so izpustili daljinski sistem. Za zdaj so izpusti takšnega sistema primerljivi z ogrevanjem z neposredno rabo električne energije, v prihodnje pa se bo z opuščanjem fosilnih goriv njihov ogljični odtis postopoma zmanjševal in leta 2050 dosegel zelo nizke vrednosti. 

Alternativa fosilnim gorivom toplotne črpalke in lesna biomasa

"Postopoma bodo morala vsa gospodinjstva kotle na fosilna goriva zamenjati s kotli na les ali toplotnimi črpalkami, oziroma se bodo morala priklopiti na sisteme daljinskega ogrevanja," pravi Česen in dodaja, da če o izbiri novega energenta razmišljamo že zdaj, so usmeritve jasne. Dolgoročna za okolje dobra in za gospodinjstvo ekonomsko učinkovita izbira so toplotne črpalke ali naprave na lesno biomaso. Izbira je lahko tudi daljinska toplota, saj bodo proizvajalci te v prihodnje morali fosilna goriva zamenjati z do okolja bolj prijaznimi energenti. 

Ob tem poudarja, da je treba pri izberi med toplotno črpalko in lesno biomaso upoštevati še nekaj vidikov. Pri prvih predvsem morebitne težave pri oskrbi z električno energijo zaradi slabega omrežja ter, seveda, strošek energenta, pri lesni biomasi pa nujne dodatne aktivnosti za pripravo in doziranje, pri nepravilni rabi pa tudi prispevek k slabši kakovosti zraka.

Znanost Ogrevanje gospodinjstva s pomočjo vodika in aluminija?