Slovenci imamo v nepremičninah daleč največ svojega premoženja, poleg tega pa imamo na bankah približno 25 milijard evrov. So nakupi nepremičnin kot kapitalskih naložb še vedno smiselni in donosni? Na vprašanje sta poskušala odgovoriti Ivo Boscarol in Primož Jagarinec, partner v družbi Equinox Partners, ki je organizirala pogovor. 

Zemljišče Žita kupil po 300 evrov za kvadrat

Nova poslovna pot Iva Boscarola je povsem drugačna od tiste, ki smo ji bili priča 30 let v podjetju Pipistrel. Premoženje, ki ga ima po prodaji podjetja, zdaj vlaga v različne naložbe, ki morajo, kot je povedal, prinesti določen donos in ohranjati oziroma povečevati njegovo vrednost. Del tega premoženja je že vložil v nepremičnine, ki pa so zgolj segment celotnega naložbenega portfelja. Kot je znano, je kupil Kolosej in 10 hektarov zazidljivih zemljišč Žita. Ta so izjemna, saj je to največja zazidljiva površina znotraj ljubljanskega obroča, na njej pa je možno graditi 100 metrov visoke stanovanjske stolpnice, kupil jih je po ceni 300 evrov za kvadratni meter, je povedal in dodal, da je poleg tega 100 milijonov evrov vložil stanovanjske in industrijske nepremičnine. 

Foto: Saša Despot Kolosej

Nepremičnine se kupujejo z gotovino

Torej se naložbe v nepremičnine še vedno splačajo? Samo v tiste, kjer lahko realno pričakujete donos, višji od trenutne inflacije, odgovarja Boscarol in dodaja, da se v nepremičninske posle, pri katerih ne more pričakovati 10- ali 12-odstotnega donosa ne spušča. In še nekaj je zelo pomembno, nepremičnine kot naložbe se kupujejo izključno z gotovino, tako pri poslu ni rizika financiranja. Ob šestodstotnih obrestnih merah in skoraj 10-odstotni inflaciji tak donos ni možen. V resnici denar v tem primeru vrednost izgublja in ne pridobiva. 

Konec je obdobja negativnih obrestnih mer

Zadnjih 10 let smo živeli v obdobju negativnih obrestnih mer, inflacije praktično ni bilo, nepremičnine so se kot kapitalske naložbe pri nas in tudi v tujini kupovale s krediti, se strinja Primož Jagarinec in dodaja, da je tega zdaj konec ter da tudi nakup naložbenih nepremičnin s krediti, ni bil najboljša odločitev. Marsikateri, tudi večji vlagatelji, ki so nakupe financirali s krediti, se zdaj ob enormnem dvigu obrestnih mer srečujejo z velikimi težavami. 

Kitajski nepremičninski trg je vroč

Če želite oplemenititi premoženje z nepremičninami, je treba gledati širše, ne le slovenskega trga. Kapital je treba razpršiti tudi teritorialno, denimo Kitajska je zdaj zelo vroča, cene nepremičnin so tam trenutno najnižje, in ko drugi zaradi visokih obrestnih mer ne morejo kupovati, kupujemo tisti, ki imamo gotovino, pravi Boscarol. Seveda pa nakupi z gotovino veljajo za kapitalske naložbe, nakup stanovanja, v katerem boste živeli, je povsem druga zgodba, še dodaja. 

Glede na to, da imamo Slovenci na bančnih računih 25 milijard evrov, bi ta denar lahko investirali v nepremičnine. Lahko, vendar je treba vedeti, da je naložba v nepremičnini dolgoročna, če potrebujete gotovino, ne morete takoj do nje, saj nepremičnine običajno ne moremo prodati čez noč, opozori Boscarol. Druga omejitev je ta, da je znesek privarčevanih sredstev povprečnega Slovenca 50.000 evrov, to pa je premalo, da bi lahko kupovali nepremičnine. 

Naložba v nepremičninske družbe je manj tvegano

Boljša rešitev za naložbo je lahko vlaganje v nepremičninske družbe in sklade, ki kotirajo na borzi, saj lahko posameznik vloži manjši znesek denarja, ta je bolj razpršen, torej je tudi tveganje manjše, hkrati lahko denar, če ga potrebuje, s prodajo delnic dobi takoj. Slaba stran teh naložb pa je lahko slabo poslovanje nepremičninskega sklada. 

Zato je pomembno kdaj in kam nepremičninska družba vlaga v nepremičnine, Equinox ima trenutno v portfelju 70 odstotkov hotelov in 30 odstotkov poslovnih nepremičnin, v prihodnje naj bi ga razširila še na druge tipe nepremičnin, vendar šele, ko bo za to pravi čas, pojasni Jagarinec. Pomembno je tudi, da nepremičninska družba vlagateljem lahko izplača dividende, vendar je bolj kot njihova višina, pomembna njihova dolgoročna vzdržnost.