Trenutno ni dovoljeno združevanje več kot 10 posameznikov, prej pa je bilo sploh prepovedano, zato je zbor etažnih lastnikov, na katerem bi predstavili na primer načrt vzdrževanja ali naložbe v energijsko prenovo bloka in se o njih tudi odločili oziroma glasovali, ni možen. Etažni lastniki lahko uporabijo drugo možnost, ki jo določa stanovanjski zakon.
Odločitev lahko sprejmejo s podpisovanjem listine
Na listini morajo biti napisani predlogi sklepov in njihova obrazložitev ter navedena večina, s katero je lahko posamezni sklep sprejet. Večina je odvisna od tega, za kakšen poseg oziroma ukrep gre in ali je za to potrebno 100-, 75- ali 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže.
Zakon določa tudi, da lahko vsi etažni lastniki prejmejo isti izvod listine, ki potuje od enega do drugega, lahko pa vsak etažni lastnik prejme svoj izvod listine. Določen je tudi rok, v katerem mora biti listina podpisana in sicer najkasneje v treh mesecih od datuma, ko jo je podpisal prvi etažni lastnik. Če je v tem času glede na zahtevano večino listino podpisalo dovolj etažnih lastnikov, je sklep sprejet, sicer pa ne.
Ali lahko glasujejo elektronsko?
Elektronsko glasovanje o sklepih za zdaj še ni možno, saj za to ni zakonske podlage. Predvideno pa je v predlogu sprememb stanovanjskega zakona, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici letošnjega leta. Ta predvideva tudi možnost elektronskega glasovanja.
Za glasovanje oziroma podpisovanje listine lahko etažni lastnik pooblasti tudi drugega etažnega lastnika, da odloča v njegovem imenu. Pooblastilo se lahko nanaša na posamezno odločanje, lahko pa je trajno, a v tem primeru mora biti overjeno pri notarju.
Kaj, če etažni lastnik ne soglaša s sprejetimi sklepi oziroma odločitvami?
Stanovanjski zakon določa, da lahko v tem primeru etažni lastnik, ki se z odločanjem o poslih ne strinja, zahteva razveljavitev sklepa o odločitvi etažnih lastnikov v nepravdnem postopku. Sodišče sklep razveljavi, če ugotovi, da bi se s posegom iz izpodbijanega sklepa poslabšal posamezni del ali bivanje etažnega lastnika, ki zahteva razveljavitev sklepa, ali bi stroški izvršitve izpodbijanega sklepa predstavljali zanj preveliko breme. Če kritje stroškov izvršitve izpodbijanega sklepa prevzamejo etažni lastniki, ki so sklep sprejeli, ga sodišče ne more razveljaviti iz razloga, da stroški izvršitve predstavljajo preveliko breme.
Podobno velja tudi, če gre za sprejemanje načrta vzdrževanja stavbe, ki spada med redne posle upravljanja, ki ga morajo etažni lastniki sprejeti za obdobje enega in največ petih let. Načrt pripravi upravnik, etažni lastniki pa določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila, in tudi višino vplačil v rezervni sklad.
Etažni lastnik, ki se z načrtom vzdrževanja ne strinja, ker meni, da ta ne zagotavlja ohranjanja pogojev za bivanje v posameznem delu ali osnovnega namena večstanovanjske stavbe kot celote, lahko predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku naloži preveritev ustreznosti načrta vzdrževanja izvedencu. Če etažni lastnik uspe s predlogom v nepravdnem postopku, gredo stroški za izvedenca v breme stroškov upravljanja.
Več o nepremičninah najdete tukaj.