Gašeno apno je bilo nekoč najbolj razširjeno za barvanje notranjih in zunanjih površin. Pridobivali so ga z žganjem apnenca, kasneje so ga v apnenicah gasili, torej mu dodali vodo, da so dobili gašeno apno, in tam pustili ležati eno leto, preden je bil primeren za uporabo. Gašeno apno, ki so ga pred nanosom na zidne površine ponovno mešali z vodo, so nanašali s krtačenjem in kasneje tudi z brizganjem.
Z razvojem drugih zidnih barv so uporabo gašenega apna za beljenje sten postopoma opuščali, v zadnjih letih pa ponovno prihaja v ospredje, njegova uporaba je vse bolj pogosta.
Prednosti gašenega apna
Gašeno apno, ki je osnova apnenega beleža in tudi apnenih barv, ima namreč vrsto dobrih lastnosti, ki so vse bolj cenjene. Med pomembnejšimi lastnostmi je njegov naravni izvor. Druga pomembna lastnost je njegova bazičnost, ph ima med 10 in 12, zato je dobro dezinfekcijsko sredstvo, ki ne ustvarja pogojev za razvoj plesni. Te namreč poleg vlage potrebujejo kislo okolje. Barve na osnovi gašenega apna so paroprepustne, zato na površini vlaga ne kondenzira, temveč jo absorbirajo in oddajajo nazaj v prostor. Zato je njegova uporaba še posebej priporočljiva v bolj vlažnih prostorih, kjer je možnost kondenzacije in plesni večja.
Delo z gašenim apnom je precej zahtevno, saj ga na površine lahko nanašamo le s čopičem in krtačo ali z brizganjem, zato so že pred časom razvili tudi apnene barve, ki jih lahko nanašamo s pleskarskim valjčkom.
Gašeno apno je v trdni obliki in ga pred nanosom mešamo z večjo količino vode, medtem ko so apneni belež in apnene barve, ki so jim za lažji nanos dodali veziva, že pripravljeni za nanos. Dodamo jim le približno 10 odstotkov vode.
Apneni belež ali apnena barva
Strokovnjaki priporočajo, da apnen belež (gašeno apno) uporabimo v kletnih prostorih, shrambah, garažah, uporabljajo ga tudi v hlevih, medtem ko je za bivalne prostore bolje izbrati apneno barvo. Za apneni belež pa se običajno odločijo tudi v novogradnjah za prvo beljenje. V tem primeru lahko prva dva nanos naredimo z gašenim apnom, naslednja dva nanosa pa z apneno barvo.
Apnene barve se med seboj razlikujejo po vsebnosti gašenega apna. Pomembno pa je tudi, da je gašeno apno eno leto odležalo. Kot zagotavljajo nekateri strokovnjaki, sta od tega in od deleža apna v barvi, odvisna obstojnost barve in tudi zaščita pred plesnijo. Če je v barvi delež gašenega apna majhen, je verjetnost, da se bo na zidu ponovno razvila plesen, precej večja.
Apnenim barvam lahko dodamo mineralne, zemeljske in rastlinske pigmente, s katerimi ustvarimo različne odtenke.
Kakovostna priprava površine
Apneni belež in apnena barva imata zelo dober oprijem, na mavčno kartonske plošče ju lahko na primer nanašamo neposredno, ne da bi jih pred tem premazali z emulzijo. Pa vendar oba zahtevata dobro pripravo površine. Poleg tega, da mora biti ta čista in suha, je treba z nje odstraniti pretekle nanose na primer oljnih barv, mastnih madežev, tudi disperzijskih barv, če so vsebovale smole. Odstraniti je treba tudi barve ali omete, ki se slabo oprijemajo zidu.
Barvamo v idealnih pogojih
Barvanja se lotimo šele, ko je temperatura zidu in zraka vsaj osem stopinj Celzija, ne sme pa biti višja od 35, relativna vlaga naj ne bo višja od 80 odstotkov. Po prvem nanosu bo v idealnih pogojih, nekje pri 20 stopinjah Celzija in relativni vlagi 65 odstotkov, stena na otip suha že po štiri do šestih urah. A to ne pomeni, da lahko nanesemo naslednji nanos. Počakati je treba 24 ur.
V takšnih pogojih zagotovimo, da se bo barva na zidu dobro posušila in otrdela. To je pogoj, da se ne bo brisala, torej v stiku s steno na oblačilih ne bodo ostali beli madeži. Vedeti pa je treba, da z gašenim apnom prebarvanih sten ne moremo brisati in čistiti z mokrimi krpami in blagimi čistili, tako kot lahko čistimo disperzijske, predvsem pa pralne barve.