Aprila smo poročali, da je vlada sprejela spremembe zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki bo omogočil sprostitev kreditiranja potrošnikov. Banka Slovenije namreč od leta 2019 omejuje kreditiranje, omejitev pa je vezana na minimalno plačo, zato je ob vsakem zvišanju minimalne plače strožja. Zdaj mora potrošniku po plačilu posojila na računu ostati 915 evrov (76 odstotkov bruto minimalne plače), za vsakega otroka pa še 275 evrov (polovico od tega zneska, če zanj skrbita oba starša). Par brez otrok s povprečnima plačama 1400 evrov lahko dobi 154 tisoč evrov posojila, z enim otrokom 110 tisoč evrov, z dvema otrokoma 66 tisoč evrov in s tremi otroki 24 tisoč evrov.

Takrat so na ministrstvu za finance povedali, da „sprejeti zakon sam po sebi ne pomeni sprostitve omejitev kreditiranja. Daje pa Banki Slovenije možnost, da ne bo več tolmačila zakonodaje na način, da jo zavezujejo pravila iz zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ampak bo lahko kot osnovo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati potrošniku (kreditojemalcu), vzela drugo merilo, na primer oceno nujnih življenjskih stroškov (in ne več bruto minimalne plače)." 

Nižji znesek, višja kreditna sposobnost

Danes so na banki Slovenije predstavili nova merila za prilagoditev makrobonitetnih ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva in potrdili predvidevanja ministrstva za finance. 

Za spremembo makrobonitetnega ukrepa so se odločili zaradi velikega povišanja minimalne plače v začetku leta, s čimer so se pogoji kreditiranja za osebe z nižjimi dohodki še poslabšali. Namen novih pogojev je pripoznati kreditno sposobnost krogu ljudi, ki te možnosti trenutno nimajo, pa so po njihovi strokovni presoji sposobni odplačevati določen znesek kredita. „Gre za osebe, katerih neto plača se giblje nekje med minimalno in povprečno plačo in pri katerih so bili doslej ti zneski omejeni s 76 odstotki minimalne plače," je na današnji novinarski konferenci pojasnil namestnik guvernerja BS Primož Dolenc. 

Ključna sprememba, ki jo prinašajo nova merila, je nova najnižja meja kreditne sposobnosti, pod katere banke ne bodo smele.  Po novem bo ta meja določena pri znesku 745 evrov in ne več pri 915 evrih, kot je veljalo zdaj.

Glede na izračune, ki so jih predstavili na BS, to konkretno pomeni, da bo kreditojemalec z minimalno plačo, ki je 877 evrov, na mesec lahko odplačeval 133 evrov višji znesek anuitete, z višjo neto plačo bo ta lahko višja nekje do 170 evrov na mesec, pri neto plači 1800 evrov, pa se znižanje meje kreditne sposobnosti ne bo več poznalo. 

Foto: Banka Slovenije BS pogoji kreditiranja

Foto: Banka Slovenije krediti

Znesek usklajen z minimalnimi življenjskimi stroški

Kot je še povedal Dolenc, so znesek določili glede na minimalne življenjske stroške, ki jih enkrat na leto izračuna Inštitut za ekonomska raziskovanja, usklajeni pa so z inflacijo. 

„Osnovna ideja je bila, da se vrnemo na izhodišče ukrepa, ki smo ga sprejeli leta 2019, ko so bili minimalni življenjski stroški primerljivi z minimalno plačo.“ Takrat je bil namen ukrepa zajeziti anomalije na področju kreditiranja prebivalstva.

Banke bodo pri izračunu letnih dohodkov po novem upoštevale tudi otroške dodatke in nekatere druge socialnovarstvene prejemke, ki so bili do zdaj izključeni. 

Poleg nižje meje kreditne sposobnosti bodo uvedli tudi enotno omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki bo po novem postavljen v višini 50 odstotkov ne glede na višino dohodka. Ukinjajo mejo 67 odstotkov, ki je do zdaj veljala za kreditojemalce z zelo visokimi dohodki. 

Odstotek dovoljenih preseganj znotraj novo določenih makrobonitetnih ukrepov oziroma izjem, ki so jih lahko odobrile banke, pa bo znižan iz 10 na tri odstotke.