Nemci so že pripravljeni na morebitno prekinitev dobave zemeljskega plina

Ker preko plinovoda Severni tok 1 Nemci dobijo le še 40 odstotkov plina, kot so ga dobili pred začetkom vojne v Ukrajini in z njo povezanimi sankcijami zoper Rusijo, so že prejšnji mesec začeli stopnjevati ukrepe za zagotavljanje oskrbe s plinom. Polniti so začeli skladišča, hkrati pa omejevati porabo zemeljskega plina, kjer je to mogoče. Gospodarstvo se pripravlja na varčevanje, podobno tudi prebivalci, saj so ponekod v prostorih državne in javne uprave že zmanjšali hlajenje. V podoben ukrep je šla tudi slovenska vlada, kot smo že poročali, bo odslej hlajenje prostorov v državni upravi omejeno na 25 stopinj Celzija, ogrevanje pozimi pa na 20 stopinj Celzija.

S ponedeljkom, 11. 7., so sicer Rusi začeli z vzdrževalnimi deli na plinovodu Severni tok 1, Nemci pa se medtem bojijo, da bo po koncu del plinovod ostal zaprt.

Številni najemniki v Nemčiji te dni prejemajo neprijetna pisma, poroča DW. Ker cene energije dramatično naraščajo, najemodajalci in podjetja za upravljanje nepremičnin zvišujejo mesečni pavšal za stroške ogrevanja. Eno izmed podjetij, ki oddaja nepremičnine v Berlinu, napoveduje 100-odstotno zvišanje cen ogrevanja za stanovanja, ogrevana na plin ali olje.

Ministrstvo prejšnji teden: "Prekinitve dobav v Slovenijo zaenkrat niso napovedane"

Na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) zatrjujejo, da so v Sloveniji zadeve še povsem pod kontrolo, medtem ko so nekateri podjetniki že vidno zaskrbljeni.

Gospodarstvo namreč porabi večino zemeljskega plina v Sloveniji, zato je pričakovati, da bodo morebitne redukcije najprej udarile prav po energetsko intenzivnih podjetjih. Poraba zemeljskega plina v Sloveniji pa se bo zaradi zagona nove plinsko-parne enote v Ljubljani še povečala.

"Trenutno so dobave plina v Sloveniji skladne z napovedmi teh dobav in prekinitve dobav v Slovenijo zaenkrat niso napovedane. Operater prenosnega sistema upravlja s sistemom in ima pregled nad izpolnjevanjem prevzema plina v sistem," so nam prejšnji teden zagotovili na ministrstvu za infrastrukturo.

Ukrepov za omejitev porabe pa po zakonu ne morejo izvajati, razen v zaostrenih razmerah, ko je razglašena stopnja izrednih razmer pri oskrbi s plinom, so takrat dodali.

Foto: Anže Petkovšek Bojan Kumer Agencija za energijo razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja

Prav včeraj popoldan, se je zgodil prvi korak v to smer: Agencija za energijo je namreč razglasila prvo od treh stopenj krize – stopnjo zgodnjega opozarjanja.

Če se bo stanje na trgu zaostrilo, lahko Agencija za energijo razglasi stopnjo pripravljenosti, sledi zadnja stopnja izrednih razmer.

Zaenkrat tako daleč še nismo. Na agenciji so odjemalce pozvali k racionalni rabi zemeljskega plina in obvestili industrijske odjemalce, da če bodo razmere zahtevale razglasitev višje stopnje krize, lahko pride do prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov. ''Dobavitelji in industrijski odjemalci naj redno spremljajo dogajanja in stanje na trgu z zemeljskim plinom in razmislijo o alternativnih možnostih, ki lahko v primeru motenj oskrbe prispevajo k znižanju odjema,'' so dodali na Agenciji. Prenos plina do Slovenije trenutno poteka nemoteno, prav tako je nemotena oskrba s plinom. Opozorilo je najbrž povezano z že prej omenjenimi vzdrževalnimi deli na plinovodu Severni tok 1.

Odjemalci zemeljskega plina v Sloveniji so lani sicer porabili šest odstotkov več plina kot predlani in največ v posameznem letu od leta 2010. Poraba se je na splošno povečala pri vseh skupinah odjemalcev.

V Geoplinu, slovenskem veletrgovcu s plinom, pa se soočajo z redukcijami dobav zemeljskega plina iz Rusije, ki so se zdaj še nekoliko povečale, so včeraj pojasnili za STA. Izpade nadomeščajo z alternativnimi nakupi, tudi z uporabo skladišč. Navkljub temu zagotavljajo, da oskrba s plinom pri nas poteka nemoteno.

Plinovodi: Dobava poteka po načrtih

V družbi Plinovodi, sistemskem operaterju prenosnega sistema za plin, ugotavljajo, da na mejah s Slovenijo ne beležijo nobene motnje. "Ocenjujemo, da vsi evropski prenosni sistemi plina obratujejo stabilno in da je na področju prenosa plina po prenosnem plinovodnem omrežju do sedaj in kljub vojni v Ukrajini zagotovljen visok nivo zanesljivosti oskrbe. Ta praviloma za slovenske uporabnike poteka iz vzhodne dobavne smeri," so nam pojasnili konec prejšnjega tedna.

Stabilno obratovanje prenosnih sistemov plina pričakujejo tudi v naprej, saj da "s strani dobaviteljev plina ni napovedi, da bi se dobave v prihodnjih mesecih spreminjale izven okvirov predhodno predvidenih".

Imajo pripravljen rezervni načrt v primeru, da Rusija 'zapre pipico'? "Z vojno v Ukrajini so nastopila določena tveganja glede dobav ruskega plina za Evropo. Razlogi so lahko različni. Kljub temu se je oskrba z ruskim plinom ves ta čas nemoteno izvajala," mirijo v družbi Plinovodi.

Omejitve v dobavi plina za slovenske uporabnike niso planirane, so nam povedali, če bi do njih prišlo, pa bodo ravnali skladno z določeno stopnjo krize in ukrepi iz akta o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom.

Cilj nove EU uredbe o skladiščenju je zadostna zapolnitev skladišč do 1. novembra. Uredba za države brez skladišč predvideva obvezo zapolnitve skladišč na ravni 15 % letne porabe plina. Ob tem je treba poudariti, da Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina, skladišč zemeljskega plina ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin.

Ali bi se podjetja torej morala začeti pripravljati tudi na scenarij, ko bo plina primanjkovalo? "Trenutna situacija z vojno v Ukrajini in pretresi na energetskem in ostalih trgih ni primeren moment za dolgoročnejše odločitve. Glede na vse razpoložljive informacije, ne verjamemo v pomanjkanje plina in pričakujemo, da bo trg deloval in da se bodo uporabniki lahko še naprej prosto odločali upoštevaje cenovna razmerja, razpoložljivost tehnologij, povečano učinkovitost rabe in prehod na OVE," verjamejo v družbi Plinovodi.

Foto: EPA severni tok plinovod Rast veleprodajnih cen se na maloprodajnih odrazi čez pol leta

So pa vsi energenti, vključno z zemeljskim plinom, občutno dražji. Ob koncu prvega trgovalnega dne v letu 2021 je bila poravnalna cena plina na veleprodajnem trgu za dan vnaprej na plinskem vozlišču v Baumgartnu v Avstriji 17,039 evra/MWh, ob koncu zadnjega trgovalnega dne v letu pa 72,345 evra/MWh. Povprečno so bile veleprodajne cene v Baumgartnu za terminske pogodbe z dobavo za dan vnaprej okoli 367 odstotkov višje kot v letu 2020, navaja Agencija za energijo v letnem poročilu za 2021. Veleprodajne cene se sicer na maloprodajni trg običajno prenašajo z okoli šestmesečnim zamikom, pojasnjujejo.

Dražje energente in surovine, predvsem legure, v skupini SIJ uravnavajo v dogovoru s kupci prek energetskega in legirnega dodatka, pravi Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije. "Ne gre samo za vprašanje cen in posledično energetsko draginjo, pač pa predvsem analiziramo scenarije glede dobavljivosti zemeljskega plina in drugih povezanih energentov ter tehničnih plinov. Na to vprašanje glede zanesljivosti dobav zemeljskega plina najboljši odgovor poznajo plinski trgovci, zato smo v Skupini SIJ v stalnem stiku z našim dobaviteljem zemeljskega plina Geoplinom," pojasnjuje.

Iščejo alternative za zemeljski plin, a so ovira okoljevarstvena dovoljenja

Z omejenimi dobavami plina lahko okrnjeno organizirajo proizvodnjo, v primeru popolne ustavitve dobav pa se v celoti ustavi proizvodnja v jeklarskih družbah.

Ali obstaja kakšna alternativa? "Predvsem preučujemo možnosti oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) in utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Tudi v primeru alternativnih virov UNP in LNG nas čakajo poleg investicij tudi zahtevni upravni postopki, kajti uporaba alternativnih goriv predstavlja odmik od trenutno veljavnih okoljevarstvenih dovoljenj," še pove Kanalec.

Tudi v Talumu pravijo, da bodo v primeru redukcije plina primorani takoj dodatno omejevati proizvodnjo na področju predelave in reciklaže aluminija.

Če bo prišlo do redukcij, gospodinjskim odjemalcem ni treba skrbeti, zanje plin bo. V industriji pa bo morda treba razmišljati o redukcijah, je za časnik Finance opozoril Dejan Paravan, član uprave GEN-I.

Položaj je izredno zahteven

V gospodarstvu sicer zdaj pričakujejo odločno ukrepanje države. Prejšnji teden se je s predstavniki gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) srečal tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki se je strinjal, da je položaj izredno zahteven.

Na GZS pri električni energiji pričakujejo kapico, hkrati pa si želijo več pomoči vlade pri zelenem prehodu.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je po srečanju poudarila, da je treba glede cen energentov takoj sprejeti ukrepe za gospodarstvo. Poseben poudarek mora biti namenjen industriji.

Po njeni oceni manjka tudi vodikova strategija, ki bi predstavljala alternativo zemeljskemu plinu. GZS bi želela biti v pripravo vseh strateških dokumentov vključena od vsega začetka.

Še v tem tednu, predvidoma v četrtek, bodo znani nadaljnji ukrepi za naslavljanje električne draginje. V prihodnjem tednu bodo predvidoma znani ukrepi na področju zemeljskega plina in ogrevanja.

Občutnejši vpliv alternativnih virov na skupno bilanco lahko pričakujemo šele po letu 2025

Da je vodik prihodnja alternativa zemeljskemu plinu, poleg sintetičnega in biometana, menijo tudi v družbi Plinovodi. A kot opozarjajo, je proizvodnja teh energentov v Evropi trenutno prenizka, da bi bila lahko to realna rezervna opcija, ki bi bila takoj uporabna. Imajo pa zeleni plini pomembno vlogo pri postopnem zmanjševanju odvisnosti od ruskih dobav plina.

Vojna v Ukrajini bo po njihovi oceni prestrukturiranje in zeleni prehod še dodatno pospešila. Njihov občutnejši vpliv na bilanco virov pa, tako v družbi Plinovodi, lahko pričakujemo po letu 2025.

nina.sprohar@styria-media.si