Alge na fasadi hiše so moteč, ne redek pojav, ki se kaže v obliki temnega madeža. Lahko pa se alge ob zanje ugodnih pogojih razširijo po celi steni. Zakaj se alge pojavijo na fasadi, kakšni pogoji so najbolj ugodni pogoji za njihov razvoj, zakaj nastajajo tudi na hišah, ki so toplotno izolirane in ali so nevarne za zdravje ljudi, je pojasnil mag. Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRMK.

Prisotne so v naravi, za razvoj potrebujejo vlago

Alge so ves čas prisotne v zraku, za svoj razvoj pa potrebujejo vlago, ki jo črpajo iz zraka ali s površine, na katero se oprimejo. Če je imajo dovolj, ob tem pa je površina, na katero so se oprijele hrapava in še umazana, naravnost uživajo v tem okolju in se razvijejo v kolonije. 

Fasada je s svojo hrapavo površino idealno mesto, da se nanjo oprimejo. Še raje imajo umazano fasado. Potrebujejo še dovolj vlage v zraku, ki je v njem prisotna zaradi visoke vlažnosti, pogostih padavin, in senčno mesto. Torej steno, ki je večji del dneva v senci, zaradi česar je sonce težko ali zelo počasi posuši. 

Foto: arhiv Nep.Vitra alge na fasadi To so severne stene, lahko pa so tudi stene obrnjene na druge smeri neba, pa jih morda zakriva visoko drevo s košato krošnjo, ki preprečuje prodor sončnih žarkov do njihove površine. Senči jih lahko tudi druga stavba.

Za razvoj alg je idealna tudi zatišna lega, kjer veter ne pomaga pri hitrejšemu sušenju površine, ki so jo zmočile padavine, bolj kot onesnažen pa imajo raje čist zrak. 

Na hladnih stenah se razvijejo prej

Alge se bodo tudi bolje razmnoževale na stenah, ki so toplotno izolirane. Marsikateri graditelj se pritožuje, da so se na njegovi hiši alge pojavile šele, ki je toplotno izoliral zunanje stene. Zaradi toplotne izolacije je površina fasade bolj hladna, kot je bila prej, ko je toplota nenadzorovano iz notranjih prostorov uhajala skozi steno ven. Hladna površina pa se po padavinah suši počasneje, zato je so pogoji za razvoj alg toliko bolj ugodni. 

Predavatelj je ob tem poudaril, da nastanek alg ne sme biti razlog, da se za toplotno izolacijo fasade ne bi odločili, le zavedati se moramo, da se te na njej pač lahko pojavijo. 

Fasade Izbira fasaderja in izvedba fasade

Pomembni so arhitektura in detajli, celo to, s čim kurimo

Ali se bodo na fasadi alge razvile ali ne oziroma kako veliko površino bodo naselile, je odvisno tudi od arhitekturne zasnove hiše in izvedbe nekaterih detajlov. Hiša brez nadstreškov in napuščev ima več možnosti za razvoj alg, kot hiša, ki teh ima. Ti namreč zunanje stene vsaj delno ščitijo pred namočenjem. Pomembna je tudi pravilna izvedba zunanjih okenskih polic, roletnih omaric in kleparskih zaključkov. Povsod, kjer se cedi voda po fasadi, je možnost naselitve alg veliko večja. Tudi pas nasutja kamnov ob vznožju podzidka (cokla) ima svoj smisel, saj zmanjšuje odboje vode od tal na fasado ob padavinah. 

Foto: arhiv sejem Dom alge na fasadi Celo uporaba čistejših kuriv je lahko razlog za večjo verjetnost pojava alg, saj jim onesnažen zrak, recimo tak z vsebnostjo žvepla, ne ustreza. 

So alge nevarne za zdravje ljudi?

Podatkov o tem, da bi alge, ki se razrastejo na površini fasade škodljivo vplivale na zdravje ljudi, ni. 

Niti ni pričakovati, da bi lahko bile nevarne, saj bi to pomenilo, da bi bili vsakič, ko gremo v naravo, še posebej tja, kjer je zrak čist, ogroženi zaradi alg, ki so naravno prisotne v zraku. 

Alge na zunanji strani stene ne smemo enačiti s plesnijo, ki se lahko razvije na notranji strani sten in vogalov. Ta je za zdravje nevarna, alge pa ne. Bolj kot alge so lahko nevarna sredstva, s katerimi se lastniki hiš spravijo nad njih. Kemijski pripravki, ki jih dodajamo vodi, s katero poskušamo alge odstraniti, so lahko nevarni tako za naše zdravje, kot tudi za podtalnico, v katero se spirajo. 

Res pa je, da nekatere raziskave kažejo, da lahko pride do poškodb fasadne površine, če dopustimo obilnejše razraščanje alg na njej. Na odmrlih plasteh alg se lahko razvijejo gobe ali lišaji. 

Alge lahko odstranimo le delno

Iz fasade jih lahko odstranimo tako, da vsake toliko časa to očistimo, spremo. A bo to zaleglo le za nekaj časa, potem pa se bodo alge ponovno pojavile, saj se pogoji za njihov razvoj niso spremenili. Za čiščenje lahko uporabimo vročo vodo, ki jih dodamo dezinfekcijsko sredstvo, curek pa naj bo pod tlakom, vendar ne previsokim, da z njim ne poškodujemo zaključnega fasadnega sloja. Delo opravimo v lepem vremenu, da se bo fasada lahko čim prej posušila. 

Foto: Pinterest alge na fasadi Če je površina naseljena z algami velika, se je najbolje posvetovati s strokovnimi službami proizvajalcev fasad oziroma fasadnih ometov in barv. Ti bodo najbolje presodili, za katero vrsto alg gre, opredelili postopke in določili najustreznejše algicidno sredstvo. Sami lahko z izbiro neustreznega kemijskega sredstva naredimo več škode kot koristi. Tvegamo namreč, da sredstvo ni kompatibilno z zaključnim slojem, zaradi česar se na površini lahko pojavijo razpoke in poškodbe, poškodujemo pa lahko tudi toplotno izolacijo pod njim. 

Če so alge sestavni del okolja, v katerem stoji stavba, jih moramo vzeti kot naravno, čeprav v končni fazi motečo danost, razloži Miha Tomšič.  

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.