Izziv učinkovitega in okolju prijaznega ravnanja z energijo, je izziv tega stoletja, ne le za državno upravo, temveč za vse ljudi. Vsi smo baza za uresničevanje okoljskih, podnebnih in energetskih ciljev, je v uvodu predstavitve rezultatov REUS in kazalcev, ki obravnavajo ravnanje in vedenje prebivalstva na področju učinkovite rabe energije, povedal Rajko Dolinšek iz Informe Echo, kjer so izvedli raziskavo. 

Namen raziskave je ugotoviti ravnanje in vedenje občanov, ko gre za učinkovit rabo energije in obnovljive vire energije v gospodinjstvih in na področju mobilnosti. Izsledki raziskave so namenjeni odločevalcem na državni ravni, Eko skladu in tokrat tudi Elesu kot pomoč pri razumevanju ravnanja gospodinjstev in oceni obstoječih in načrtovanju ukrepov v prihodnje. 

Večina se zaveda pomena učinkovitega ravnanja z energijo

V večini gospodinjstev se zavedajo pomena učinkovite rabe energije in menijo, da je treba z njo bolj varčevati, saj bo energija v prihodnje vse večji problem, kar 86 odstotkov jih razmišlja o pomenu učinkovite rabe energije. Glavna motiva za učinkovito rabo energije sta okolje in prihranek, tako namreč meni večina, a le na deklarativni ravni. Ko je treba investicijo izvesti, pa prevlada prihranek oziroma finančni vidik naložbe, pojasni Dolinšek. 

Vprašani se zavedajo tudi pomena zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, pri tem pa večina napačno meni, da je glavni povzročitelj teh industrija, je del rezultatov povzela Nataša Kovač iz ARSO. V resnici precej večji delež prispevata energetika in promet. Še vedno pa dve petini vprašanih ostaja skeptikov, da k vremenskim ujmam prispevajo podnebne spremembe. 

Klasični avtomobil še vedno edino in glavno prevozno sredstvo

Medtem ko rezultati raziskave kažejo pozitivne trende na področju učinkovite rabe energije v gospodinjstvih in uvajanju obnovljivih virov, pa trendi na področju mobilnosti niso najboljši. Osnovno prevozno sredstvo je še vedno klasični avtomobil, za prevoz na delo ga uporablja 58 odstotkov sodelujočih v raziskavi, le osem odstotkov jih uporablja javni potniški promet. Glavni razlogi, ki jih odvračajo od uporabe ali bolj pogoste uporabe javnega potniškega prometa so predvsem slabi vozni redi in povezave, zamude, ali pa v kraju, kjer živijo, javnega prevoza sploh ni.  

Delež električnih in hibridnih vozil se je v zadnjih letih v gospodinjstvih sicer povečal, vendar tako malo, do o pozitivnem trendu še ne moremo govoriti. Čeprav se delež tistih, ki razmišljajo o nakupu e-vozila, povečuje, je ta še vedno zelo majhen, le sedemodstoten. 

O svetovalni mreži Ensvet vedo premalo

Del raziskave je bilo namenjene svetovalni mreži Ensvet, ki deluje pod okriljem Eko sklada. Kot je povedala Tjaša Bandelj iz Eko sklada, je po vsej Sloveniji 59 svetovalnih pisarn, v katerih trenutno deluje 37 energetskih svetovalcev, 12 se jih še usposablja. Na leto izvedejo okoli 8000 brezplačnih strokovnih nasvetov za gospodinjstva. 

V okviru raziskave so ugotovili, da si skoraj 60 odstotkov občanov želi izvedeti več možnostih brezplačnega svetovanja, rezultat pa ni presenetljiv, če vemo, da je le nekaj več kot 10 odstotkov vprašanjih že izkoristilo brezplačno svetovanje, manj kot 30 odstotkov pa jih mrežo Ensvet sploh pozna. 

Glavna razloga, da se ne udeležijo svetovanja, je nepoznavanje ali pa strah, da jim bodo svetovalci želeli nekaj prodati. Tisti, ki so izkoristili svetovanje, pa pravijo, da s bili zadovoljni. Predlagali so, da so energetski svetovalci bolj prisotni lokalno ali regionalno, da mreža vzpostavi boljšo spletno stran z več informacijami in poskrbi za več pojavljanja v medijih. Med predlogi za večjo prepoznavnost mreže med splošno javnostjo pa so še možnost svetovanja na domu, predvsem za invalidne osebe ter vključitev več in bolj kakovostne vsebine. 

Polovica bi jih zaradi prihrankov pristala na aktivni odjem

Del raziskave so izvedli tudi za Eles, kjer jih je zanimalo predvsem, koliko so gospodinjstva pripravljena na aktivni odjem električne energije in koliko jih zanima samooskrba. 

Rezultati kažejo, da polovica gospodinjstev prilagaja odjem električne energije tarifam, pri testnem projektu aktivnega odjema pa bi sodelovalo 49 odstotkov gospodinjstev, glavni motiv so prihranki. Več kot polovica o lastni sončni elektrarni ne razmišlja, bi se pa želeli vključiti v skupnost, predvsem to velja za gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah. Presenetljiva je tudi ugotovitev, da v tistih gospodinjstvih, ki razmišljajo o sončni elektrarni, razmišljajo tudi o hranilniku električne energije, sicer pa je vedenje o hranilnikih še vedno na precej nizki ravni. 

V prihodnje v ospredju ogrevanje z elektriko

Avtorje raziskave je zanimalo tudi, kolikšen delež gospodinjstev v naslednjih dveh do petih letih razmišlja o zamenjavi ogrevalnega sistema in prehodu na električno ogrevanje. V četrtini gospodinjstev se že ogrevajo z elektriko, od tega več kot v polovici uporabljajo toplotno črpalko, v bistveno več gospodinjstvih pa prehod na ogrevanje z elektriko načrtujejo, tudi v tem primeru bo več kot polovica izbrala toplotno črpalko.  

Večina naklonjena sončnim elektrarnam

Avtorji raziskave so oblikovali tudi kazalec učinkovite rabe energije na področju samooskrbe z elektriko oziroma sončnih elektrarn, s podrobnejšo analizo pa naj bi ugotavljali tudi, kako povečati delež tistih, ki načrtujejo SE in zmanjšati delež elektrarnam nenaklonjenih. Ugotovili naj bi tudi vpliv višine naložbe na odločitev, kako je odločitev morda povezana z namero prehoda na ogrevanje s toplotno črpalko in podobno. 

Poleg tega, da rezultati kažejo odnos občanov do sončnih elektrarn oziroma koliko so jim naklonjeni in ali v naslednjih letih načrtujejo postavitev, naj bi bile podrobnejše ugotovitve lahko tudi pomoč odločevalcem pri oblikovanju ustreznih politik in ukrepov na tem področju.

V raziskavi so vprašanja postavili le gospodinjstvom v enostanovanjskih hišah. Sončne elektrarne ima šest odstotkov teh, 58 odstotkov jih misli, da so te naprave dobre, 12 odstotkov jih načrtuje postavitev, 24 odstotkov pa jih sončnim elektrarnam ni naklonjenih.