Letos in v naslednjih letih bodo začeli graditi 1934 stanovanj, ocenjena vrednost katerih je nekaj več kot 400 milijonov evrov, vendar kot je povedal Črtomir Remec, imajo za zdaj denar zagotovljen za 500 stanovanj.

V različnih fazah je 17 projektov na 13 lokacijah po vsej državi, gradbeni cikel pa naj bi se predvidoma zaključil leta 2029. V gradnji so že štirje manjši projekti. Na Jesenicah gradijo 46 stanovanj, na Lukovici 82 in v Lendavi 80 stanovanj.

Foto: SSRS gradnja stanovanj Slovenija Sklad pa po besedah Remca zdaj v ospredje postavlja tri večje projekte v Ljubljani, Mariboru in Kranju, ki so v fazi pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, skupaj pa predstavljajo približno 1100 stanovanj, del teh, predvsem v Ljubljani in Mariboru naj bi začeli graditi že letos. Na skladu pričakujejo, da bi pravzaprav lahko letos začeli graditi približno polovico od napovedanih skoraj 2000 stanovanj. Gradnja ostalih stanovanj pa je še v zgodnejših fazah, kar pomeni, da bodo dejansko gradnjo začeli prihodnje leto ali še kasneje. 

Vsako leto 2000 stanovanj?

Gradnjo prav tolikšnega števila stanovanj je vlada napovedala vsako leto do leta 2035, nazadnje je o 2000 stanovanjih, ki naj bi jih gradili že letos nedavno v državnem zboru govoril predsednik vlade Robert Golob. V desetih letih naj bi tako zgradili 20.000 novih najemnih stanovanj, zato je na mestu vprašanje, ali lahko naslednje leto pričakujemo nov podoben cikel 2000 stanovanj, kot so ga na sladu predstavili danes.  

Sklad lahko pod določenimi pogoji na leto zagotovi 1000 novih stanovanj, odgovarja Remec in dodaja, da jih bodo morali 1000 zagotoviti drugi akterji, predvsem občine oziroma lokalni skladi.

Foto: SSRS gradnja stanovanj Slovenija Graditi je treba tudi lokalno 

Če občine ne bodo bolj aktivno in v večjem številu začele izvajati stanovanjske politike oziroma gradnje stanovanj, ciljev vlade ne bo možno izpolniti. Občine morajo po besedah Remca najprej poskrbeti za zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji, poleg tega bi morali lokalni stanovanjski skladi in obline več graditi sami, ni dovolj, da republiškemu skladu zgolj prodajajo zemljišča. Sklad jim je pri gradnji vedno pripravljen nuditi tehnično pomoč in tudi sofinanciranje, je še povedal Remec.

Veliko pričakujejo tudi od DSU, na katerega so bila prenesena zemljišča slabe banke. "V načrtu ima po moji oceni več kot 2000 stanovanj, ki jih lahko začnejo graditi v naslednjih letih. Potencial so še zadruge in drugi investitorji, ki bi po novem zakonu lahko vstopili v igro," je še dodal Remec. 

Drugi pogoj, da bi, ne le republiški, temveč tudi lokalni skladi in drugi akterji lahko vsako leto zgradili 2000 stanovanj, pa je stabilen finančni okvir.

Dva nova zakona

Za to naj bi poskrbelo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bo naslednji teden v javno obravnavo poslalo dva zakona. Prvi je zakon o financiranju javne stanovanjske gradnje, s katerim bodo, kot je povedal minister Simon Maljevac, zagotovili finančni okvir za vse akterje javne stanovanjske gradnje na trgu. Na podlagi zakona bo urejeno vsakoletno financiranje v višini 100.000 milijonov evrov do leta 2025, poleg tega pa bo v zakonu opredeljeno tudi, kako se bo ta denar porabljal.

Omenjena sredstva ne bodo dovolj, bodo pa podlaga za pridobivanje sredstev iz drugih virov, kot so krediti EIB in CEB, pod bolj ugodnimi pogoji, zaradi česar bodo republiški in lokalni skladi ter drugi akterji na trgu, na primer stanovanjske zadruge, lahko veliko bolj strateško načrtovali in razvijali projekte, je prepričan minister.  

Najemnine bodo višje

Del sredstev za gradnjo stanovanj bo treba zagotoviti tudi skozi najemnine, ki se bodo, kot pravi Maljevac, v naslednjih štirih letih morale postopno zviševati. To bo urejeno v noveli stanovanjskega zakona, ki je prav tako tik pred javno obravnavo.

Postopoma naj bi dvigovali predvsem najnižje stroškovne najemnine in jih približevali najemninam, ki jih plačujejo najemniki v novejših stanovanjih. Hkrati s tem pa bodo povečali tudi subvencije za najbolj ranljive najemnike, tako da ti ne bodo plačevali več.

Višja, ko bo najemnina, več bomo lahko gradili, pravi Remec in dodaja, da morajo dolgoročno svoj delež k javni stanovanjski gradnji prispevati tudi najemniki, kar je na Dunaju, ki ga imamo vedno za vzgled stanovanjske politike, nekaj običajnega.

Od napovedanih zakonov si na skladu obetajo precej, saj sta osnova in pogoj, da se gradbeni val lahko nadaljuje. Tudi če do leta 2035 ne bomo na trg vsi skupaj dali 20.000 tisoč stanovanj, ampak morda 15.000, bo to po besedah Remca velik uspeh. Prvič imamo namreč okvir stanovanjske politike in gradnje, kar gre vsekakor zahvala vladi, ki je naredila velik korak naprej.

Lani končali nekaj več kot 500 stanovanj

Lani je sklad realiziral 513 stanovanjskih enot, za kar so porabili 56,9 milijona evrov. V okviru nacionalnega programa 2015–-2025, ki se izteče oktobra letos, pa so uspeli izvesti več kot dodatnih 5000 javnih najemnih stanovanj, ki so jih vključili v javno shemo. Ta danes šteje okrog 33.000 stanovanj.

Za ta namen so "angažirali približno pol milijarde evrov v različnih oblikah, bodisi našega sklada bodisi občin in mestnih skladov oziroma javnih neprofitnih organizacij. Tu so še dokapitalizacije in krediti pa tudi načrt za okrevanje in odpornost v skupni višini 60 milijonov evrov," je izpostavil Remec.

Za teh 5000 stanovanj so po besedah Remca "krepko garali in do rezultata prišli v okviru svojih zmožnosti. Naš cilj je bil 10.000 stanovanj do leta 2025. Do zdaj smo nekje na številki 8.500 in računamo, da bomo na 90 odstotkih na koncu tega nacionalnega programa, kar po moji oceni ni slab rezultat."