Tristan se je rodil s hudo srčno napako, ki ji v Ljubljani niso bili kos, zato so dečka že štirikrat operirali v Izraelu. Trikrat je bil poseg krit s strani zavarovalnice, četrtič so Tristana zavrnili z odločbo, v kateri je ZZZS dečka naslovil s pritožnico, torej ženskega spola, in obrazložitvijo, da operacija v Švici (operiran je bil v Izraelu) ne bo krita s strani zavarovalnice, ker niso bile izčrpane vse možnosti v Sloveniji. Kako je prišlo do birokratske napake, ki sta jo prebrali in podpisali kar dve odgovorni osebi, odgovarja ZZZS.

"V konkretni zadevi oz. odločbi je prišlo prišlo do očitne pomote, ki je bila skladno z 223. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) že odpravljena. Na podlagi navedene določbe ZUP je bil 13.2.2018 izdan sklep o popravku, ki je bil vročen stranki oz. pooblaščeni odvetniški pisarni. Uradna oseba, ki je v zadevnem postopku odločala, se je zakonitemu zastopniku v telefonskem pogovoru opravičila za napako," so zapisali in povedali, da gre za majhno napako birokratske narave, ki se lahko zgodi vsakemu in ne spremeni vsebine odločbe.

Foto: Osebni ahiv Mark Žitnik

Tristanova zgodba, le ena izmed

"Dva dni pred porodom so ugotovili, da ima Tristan eno najhujših oblik srčne napake, hipoplastično levo srce in so svetovali celo usmrtitev, ker druge lepše besede za to, kar so predlagali, ne najdem," se dogodkov izpred dobrih štirih let spominja nekdanji direktor TV Paprika, ki že več let ni več del medijskega sveta, Mark Žitik: "Po porodu se je le pokazalo, da poleg te napake, nima nobene druge in da bi mu ob pravi operaciji v Izraelu vendarle lahko omogočili normalno življenje. Prvič je bil operiran pri dveh tednih, drugič pri dveh mesecih, tretjič pri treh letih in četrtič oktobra lani, ko so mu zvišali kvaliteto življenja, s tem, ko so mu zaprli fenistracijo. Seveda smo zadevo avgusta sprva reševali v Urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani, a nam je že zdravnik tam rekel, da moramo čim prej v tujino. Ko smo dali vlogo, so s konzilijem odlašali in odlašali tako dolgo, da je bil že skrajni čas za operacijo, ki smo jo nato krili sami. Ob povratku smo razumeli, da z vračilom tudi tokrat ne bo težav, a je konzilij sprejel sklep, da zavrača plačilo te operacije, ki je bila v tujini uspešno opravljena. Seveda smo se na to pritožili in odgovor na pritožbo dobili ravno ta teden. Pritožbo so zavrnili, ker pred operacijo v tujini nismo izkoristili vseh možnosti v Slovenij. Prve tri operacije je zavarovalnica tako krila, zadnje pa ne."

"Zanimivo, da smo bili zavrnjeni, in verjetno ne edini, ravno v času, ko se na oddelku otroške srčne kirurgije v Ljubljani dogajajo največji spori," razlaga Žitnik. Več o dotičnih razprtijah, si lahko preberete TUKAJ. Kaj pa je tisto, ki nekdanjega televizijca, danes predvsem očeta, najbolj skrbi? "Trenutno vem za tri starše, ki že na drugo stopenjskem sodišču dokazujejo svoj prav. Vendar postopki trajajo in tudi stanejo."

Tega pa me je najbolj strah. Da bomo dovolili, da nekdo plača in s tem ustvarjali državo dveh različnih pravil igre. Za tiste, ki se bodo lahko privoščili, in za tiste, ki bodo mogli sprejeti kompromisno odločitev in svojega otroka zaupati nekomu, ki mu ne na podlagi javno znanih informacij niti ne bi smeli.  Jaz zdravniku, ki so ga predlagali, ne morem zaupati tudi zaradi vseh objav v medijih, ki so letele na njegovo nestrokovnost in neuspešnost pri tovrstnih operacijah. Starši, ki to brejo, pa kljub temu sprejmejo odločitev in dajo svojega otroka v roke temu zdravniku, ker druge možnosti nimajo.

"Tega me je strah, tega se bojim in zato tudi javno govorim o tem in zato sem se odločil, da bom tožil zavarovalnico. O tem sem tudi pisal predsedniku vlade in ministrici, ker se mi ne zdi prav, da je denar tisti, ki odloča, ali bomo otroku ponudili najboljšo možnost za življenje ali ne. Politika rada pove, da je na strani državljanov, zato čakam njun odgovor. Seveda sem se tudi jaz moral zadolžiti pri vseh znancih, prijateljih in sorodnikih, vendar mnogi nimajo niti te možnosti. Če vemo, da je oddelek v razsulu, da ni zaupanja javnosti, celo del strokovne javnosti nima zaupanja, da je veliko zdravnikov iz tega oddelka zbežalo drugam, da je bilo glede te težave s prstom pokazano tudi na vodstvo UKC Ljubljana, mi pa se kljub temu delamo, da je vse ok. In zavarovalnice se, kljub temu da vedo, da ni vse ok, držijo stališč konzilijev, ki jih podajo osebe, ki so bile in so, po mojem mnenju, glavna težava otroške srčne kirurgije," razmišlja Žitnik.

"Starši bijemo bitke v bolniških sobah in sodnih dvoranah"

"V tožbi na nek način vidim priložnost, ker osebno ne zagovarjam medijskega komuniciranja v tovrstnih primerih. Konkretnih strokovnih vprašanj ne bi smeli reševati v medijih. Sodišče pa bo priložnost, da se strokovna mnenja, ene in druge strani, jasno in glasno izrazijo," pravi in dodaja, da se že veseli, da bodo o strokovnih vprašanjih morali govoriti strokovnjaki: "Žal razumem, da nikomur drugemu razen sodišču ne morem predložiti dokumentov in izjav vpletenih, ki direktno inkriminirajo ljudi, ki naj jim slovenski starši zaupajo svoje otroke. Tožiti pa ne moreš, dokler nimaš utemeljenega razloga. A ni absurd, da lahko tožimo šele, ko se zgodi nekaj groznega? Šele takrat, ko lahko dokažemo, da je bila ta malomarnost vzrok za zdravstvene posledice ali smrt. Veste, žalujočemu staršu, ki se bori s tem, da se je njegov otrok rodil s tako hudo srčno napako, zelo hitro razložiš, da se pač ni izšlo. Takrat kot starš kriviš predvsem samega sebe in sistem deluje naprej, brez obžalovanja, da je do napak prišlo zaradi egov in notranjih razprtij."

Mark tukaj poziva najvišje državnike in državnice. "Boli me, ko slišim ministrico, predsednika vlade in države, generalnega direktorja in strokovno direktorico reči, da delajo v najboljšem interesu naših otrok,  določeni konkretni primeri in napake pa so pokazale, da časa nimamo več in da starši bijemo bitke vsak dan znova, najpogosteje sami tako v bolniških sobah in žal tudi v sodnih dvoranah. Orožje, oziroma, ko moramo sami odločati, ali bomo lahko plačali operacijo, pa je najmočnejše in takrat nas večina utihne. Nekateri otroci sploh ne pridejo do operacije, za druge otroke pa izberejo slabšo možnost. In tega ne bom dovolil, dokazal bom, da so nekateri  posamezniki na otroški srčni kirurgiji sistematično rušili kakršno koli željo po izboljšanju in kvalitetnejši obravnavi naših otrok. Upam si trditi, da najbolj odgovorni ne delujejo v najboljšem interesu naših otrok."