Zunanji obrat je v svetu nosečnic predstavljen kot nekaj zelo tveganega, bolečega in nevarnega za mater in otroka. Glede zunanjega obrata pri medenični vstavi ploda se mnenja strokovnjakov razlikujejo. "Proti so tisti, ki tega nikoli niso niti poskusili, pretirano za pa tisti, ki to delajo občasno ali preredko in so imeli srečo, da jim nikoli ni resno spodletelo," pravi ginekolog in porodničar Stanko Pušenjak.

Obrat podoben prevalu
Nosečnici na posvetu o zunanjem obratu ginekolog najprej naredi ultrazvok. Z njim se prepriča o legi ploda v maternici, o njegovi velikosti, teži, količini plodovnice, velikosti materine medenice in njeni prostornini. "Temu sledi dvoročna manipulacija ploda, pri kateri plodovo zadnjico odrinemo od medeničnega vhoda, glavico pa poskusimo pripogniti, podobno kot pri prevalu naprej," postopek opisuje Pušenjak in dodaja, da je lahko vse skupaj neprijetno, postopek pa praviloma ni boleč.

Kaj pa, če obrat ne uspe?
"Obračanje traja praviloma dve do največ tri minute in pri tem vztrajamo le toliko, kolikor plod in nosečnica sodelujeta," pravi Pušenjak, ki opozarja, da so možni tudi zapleti, med drugim tudi padec utripa pri plodu in odstop posteljice. "V tem primeru je edina možnost takojšni carski rez, ki pa je po 37. tednu že povsem varen," pravi Pušenjak, ki dodaja, da je uspešnost zunanjega obrata pri nas približno 50- do 60-odstotna, izvajajo pa ga šele po 37. tednu nosečnosti.