Če ne bi bilo Mille Jovovich, ki je pred osmimi leti v prvem delu filma Nevidno zlo igrala neustrašno Alice, četrtega nadaljevanja najverjetneje ne bi čakali. Še zdaleč pa nanj ne bi čakali tako težko. Le koga ni zanimal boj, ki ga je konec tretjega dela napovedala neuničljiva bojevnica s klonirano vojsko superbejb! In te superbejbe so po treh letih le prišle na svoj račun.
V Tokiu, kamor se je preselila vplivna organizacija Umbrella, nameravajo ubiti tistega, ki za njo stoji in si na vse pretege že od leta 2002 trudi ustvariti popolnega vojaka. Ko Alice to le ne uspe tako zlahka, kot je mislila, se odpravi iskat staro druščino, ki ji je v tretjem delu poveljevala Claire (Ali Larter), nato pa skupaj z njo pristane na strehi betonskega zapora sredi požganega Los Angelesa. Obkrožena z zombiji, a med stenami srhljive stavbe ujeta skupaj s še nekaj preživelimi. Bojevniki se soočijo z istim vprašanjem, kot so se tisti iz Zore živih mrtvecev – kako pobegniti pred srhljivimmi nemrtveci, ki so si že utrli pot v zapor, na ladjo, kjer obljubljajo hrano, zatočišče in družbo preživelih?
Če bi hoteli posneti nadaljevanje Nevidnega zla, ob katerem so nam šle v prvem delu pokonci vse kocine, bi to naredili zlahka. Pregledali bi paleto filmov o zombijih, kjer bi iz Zore živih mrtvecev potegnili idejo o ujetih preživelih, iz serije Pobeg iz zapora pa bi si izposodili Wentwortha Millerja, ki se očitno do konca svoje kariere ne bo rešil slovesa potetoviranega in nadintelektualnega zapornika na slavnem begu iz zapora. To je cel paket. Od krvave znanstveno-fantastične srhljivke je ostalo bore malo, le virus T in pompozna glasbena podlaga. Nevidno zlo: Drugi svet je dobesedno drugi svet, ki ga na starega veže le družba Umbrella in Jovovicheva. Ta je tokrat nedvomno pokazala svoje pretepaške sposobnosti, ki so jih 3D-učinki postavili v ospredje bolj kot samo zgodbo.
3D-različice med filmi kosijo svojo slavo, a kvarijo srhljivke, kot je ta. Kljub temu se ji kajpak ne gre izogniti, še posebno zato, ker nadaljevanje drugega sveta morda le ni tako daleč, kot si mislimo mi. Vprašanje je le, koliko časa je virusu T sploh še ostalo.