Katka in Katja Bogataj s svojo ljubezensko zgodbo delita z javnostjo in z njo navdihujeta. Poročili sta se pred dvema letoma, sedaj pa ju čaka nova prelomnica - letos bosta postali mamici. O njuni poti do otroka smo govorili s Katko, ki se močno veseli svoje nove vloge, obenem pa jo tudi skrbi.

Kdaj ima Katja rok?
8. avgusta. Lep datum, ampak pri moji sreči s temi datumi bo na koncu drug. Osem je moja najljubša številka, zato bi bilo magično, če bi se otrok res na ta dan rodil. Statistično gledano je le 5-odstotna verjetnost, da ženska rodi na predvideni rok.

Koliko časa sta razmišljali o tem koraku?
Že od začetka zveze sva se pogovarjali o tem, da želiva postati mamici. Skupaj sva že sedem let. Ko sva se spoznali, sem bila stara šele 19 let, a sva se kljub mladosti pogovarjali o možnostih, kakšne so pri nas poti … Malo sva raziskovali. Po poroki, pred dvema letoma, sva sklenili, da začneva z načrtovanjem, a se je to zavleklo. Gre tudi za finančni zalogaj, jaz pa sem takrat še študirala. Ob tem je bil prisoten tudi strah, da nama ne bo uspelo, da bi trajalo pet let. Poznali sva namreč veliko lezbičnih parov, ki se je za naraščaj trudil več let. Ko sva postali finančni stabilni, sva sklenili, da je napočil čas. Nosečnost se je hitro zgodila. Maja sva začeli s postopkom, 18. novembra se je zgodil 2. postopek, prvi ni uspel, in sedaj smo v 15. tednu.

Pomagali so vama v Avstriji. Koliko tam stane umetna oploditev?
Cena se lahko od klinike do klinike razlikuje za več tisoč evrov. V eni kliniki so že samo za donatorsko spermo računali 1500 evrov, v kliniki, ki sva jo midve izbrali, pa je stala 400 evrov. Prvič smo poskusili z IUI postopkom (intrauterina inseminacija), ki je stal 750 evrov. Poleg tega moraš sam plačati tudi vse preglede, kar stane približno 700 evrov. Pa še gorivo ... Pri drugem pregledu so ugotovili, da Katjini jajcevodi niso prehodni, zato je bilo treba izvesti zunajtelesno oploditev, ki ni bila najina prva izbira, saj gre za zelo invaziven postopek. Ta postopek pa stane 5000 evrov. Uspešno so oplodili dve jajčeci, eno jajčece še hranijo, če bi se v prihodnosti odločili za še enega otroka. 

Kdo je bil donator?
Čeprav se govori, da nama je spermo doniral, prijatelj, to ne drži. Imeli sva sicer veliko ponudb, čemur sva se upirali. Slišali sva namreč za slabe izkušnje. Nama je bilo pomembno, da najino družino sestavljava midve in otrok. Če bo otrok želel v prihodnosti stopiti v stike z donatorjem, mu tega ne bova preprečevali, v osnovi pa ne želiva, da je oče del našega življenja. Spermo sva kupili v kliniki, iskali pa smo donatorja, ki ima podobne telesne značilnosti kot jaz - zelene oči, športna postava, temno rjavi lasje. 

Kako pa sta se odločili, katera od vaju bo pod srcem nosila otroka?
Katja si je že od nekdaj želela biti noseča, medtem ko sem si jaz otroka vedno želela, a že kot majhna punčka mamici govorila, da ne želim biti noseča. Nikoli nisem čutila te želje, zato se sedaj šalim, da sem od nekdaj želela biti oče in ne mama. Mislila sem, da se bo v meni ta želja morda vzbudila sedaj, ko spremljam Katjo, a se še ni. 

Kaj vama bo pri vzgoji najbolj pomembno?
Naporno bo, saj sva si zelo različni, prihajava iz različnih okolij, iz družin z različnimi vrednotami, zato se zavedava, da se bova morali o tej temi ogromno pogovarjati, da bova našli skupen jezik. Pomembno nama je predvsem to, da otroka vzgojiva v samostojnega močnega človeka, ki si bo upal biti to, kar je. Naučiti ga bova morali, da ga opazke, da ima dve mami, ne bodo prizadele. Hkrati pa želiva vzgojiti spoštljivega človeka, ki bo spoštljiv tudi do tistih, ki so nesramni. 

Vaju skrbijo predsodki, s katerimi bi se otrok lahko srečal?
Zagotovo. Do neke mere lahko starš vpliva na otroka, postavi temelj za njegov razvoj, nato pa je pomembna sekundarna socializacija. Strah me je, da bova postavili močan steber, po katerem pa bo nekdo začel tolči s kladivom. Ne pravim pa, da so ti strahovi slabi, saj me bodo motivirali, da bom še več investirala v odnos in zaupanje otroka. Na koncu pa mislim, da bo otrok zaradi tega bolj strpen do vseh ljudi. 

Odziv na novico na družabnem omrežju je zelo pozitiven, prejeli sta veliko podpore. Kaj pa bi rekli nekomu, ki meni, da mora biti oče prisoten v otrokovem življenju?
Tem pogovorom se izogibam. Pri takšnih tematikah poskušava ostati nevtralni in drugih ne prepričujeva, da nimajo prav. Sicer pa mislim, da to ne drži. Katja je odraščala le z mamo in nič ji ne manjka. Poznam otroke, ki imajo dve mamici in se normalno razvijajo. Nobena raziskava ni pokazala, da bi to, da ima dva očeta ali dve mami, na otroka vplivalo negativno. Prej pozitivno, saj otrok svet sprejema bolj strpno. Na splošno pa sem odprta za pogovore z osebami, ki nasprotujejo posvajanju otrok s strani istospolnih parov, ker me zanima, od kod izhajajo ta mnenja. Zdi se mi žalostno, da sveta ne sprejmeš takšnega, kot je. Življenje je lepše, če imaš odprto srce.