Novinarka in pisateljica Katarina Keček, ki je pred kratkim izdala novo knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, je v pogovoru z Iztokom Gartnerjem še enkrat spregovorila o raku na prsih, ki ga je uspešno premagala.

Kot je povedala, se je diagnoze zelo prestrašila, saj so ji zdravniki povedali, da ima agresivnega raka v 3. stadiju in da je ujela še zadnji vagon zadnjega vlaka ... Priznala je, da zdravljene zahteva velik davek, pa ne le na telesu, ampak tudi na psihi. "Večkrat sem umrla," je izjavila. Pri vsem tem ji je bilo nenavadno to, da se je počutila odlično, v resnici pa je umirala. 

Misli na smrt ni odrinila, ampak se je z njo spopadala in se tudi pripravljala na najhujše. Sredi noči, da je sosedi ne bi videli, je več mesecev praznila svojo hišo in metala stran stvari, je razkrila, a usoda ji je bila na srečo naklonjena.

Je pa Katarina izgubila dojko, kar je načelo njeno samozavest. "Dve leti, dokler nisem imela posega (s katerim so ji rekonstruirali dojko), sem se počutila, kot da se moram boriti za to, da sem ženska," je povedala in ob tem še razkrila, da jo je bilo tako sram, da si je med spolnim odnosom z eno roko prekrivala dojko, z drugo pa držala za lasuljo. "Bolje bi bilo, da ne bi imela spolnih odnosov. Se bomo samo božali ..." je dejala in dodala, da svojega telesa v tistem času ni pokazala nikomur, in tudi sama se ni hotela pogledati. 

Katarina je ob tem spomnila, da se pacientom v času, ko se borijo za svoje življenje, lahko zgodilo tudi druge "grozne" stvari. Tudi njej so se ... "Med prvo boleznijo me je zapustil mož, s katerim sva bila 20 let poročena. Tudi zaradi tega (bolezni, op. avt.). Pri bolezni moramo biti človeški. Tudi jaz sem mislila, da bolezen zbližuje ljudi, pa očitno ne. Statistika kaže, da 2/3 pacientk z rakom v času zdravljenja zapusti partner, ker moški ne prenašajo bolezni. To je biološko. Če vedo, da bo bolezen trajala, si najdejo mlajšo in zdravo in gredo stran," je šokirala Katarina, ki pravi, da so ženske mnogo bolj empatične, saj "le" pet odstotkov žensk partnerju v času bolezni obrne hrbet.

Mnogi zaradi bolezni ostanejo tudi brez službe ... Katarina ni ostala brez službe, je morala pa ves čas delati, saj je imela kredit. Pravi, da je imela srečo, da ima službo, ki jo je lahko opravljala iz bolniške postelje. Mnogi take sreče nimajo ... Na koncu je Katarina ugotovila, da jo je pisanje ohranjalo pri zdravem razumu, zato vsem, ki so bolni, svetuje, naj se ne "odklapljajo" od življenja in poskušajo ostati aktivni.