Poleg tega da bo prvi Francoz, bo tudi najstarejši v zelo ozkem klubu dirigentov, ki so kdaj stali za dirigentskim pultom na novoletnem koncertu ene od najbolj populariziranih prireditev klasične glasbe na svetu. Ta privilegij je imelo od leta 1939 le še ducat dirigentov: od Clemensa Kraussa prek Carlosa Kleiberja in Seidžija Ozave do Marissa Jansonsa.

"Zelo sem vesel in ponosen na to povabilo, ki je plod dolgoletnega sodelovanja. V zadnjih štiridesetih letih sem dirigiral v Državni operi, Dunajski filharmoniji, pet let pa sem bil celo oženjen (1986–1991) z dunajskimi simfoniki," je povedal Pretre in dodal, da so ga imeli za pravega Dunajčana.

Pretre zdaj dirigira le še kakih deset programov na leto in se izogiba koncertom, ki zahtevajo preveč ponovitev. "Sprejemam vabila za dirigiranje orkestrom, s katerimi sem doživel lepe trenutke," je pojasnil Pretre. Od tu njegove globoke vezi z dunajskimi filharmoniki in "čistokrvnim konjem, ki poskakuje, kot želite, kar je značilno za orkestre, ki nastopajo v gledališču". In seveda z orkestrom pariške opere, s katerim je ljubezensko vez stkal v 50. letih, pa s kolektivi gledališč Opera Comique, Palais Garnier in Opera Bastille.

"Nikoli si nisem želel 'prevzeti' nekega orkestra, in sicer zaradi administrativnih spon, ki jih prinaša mesto stalnega šefa orkestra, predvsem v Franciji," je pojasnil Pretre, ki obenem zanika, da bi ga v domovini imeli za ljubljeno nadlogo, kot je nekoč zapisal neki novinar.

Pri 83 letih Georges Pretre še vedno dirigira z velikim navdušenjem, pred vsakim koncertom pa je na vrsti "majhna notranja molitev" z obujanjem duš umrlih umetnikov, kot sta bila pevka Maria Callas in skladatelj Francis Poulenc, eden od njegovih najljubših dirigentov, pa tudi "maestro Karajan", čigar stoletnica rojstva bo prihodnje leto.