Zid objokovanja, najsvetejši judovski kraj, ki ga vsako leto obišče okoli 6 milijonov vernikov in turistov, je pravzaprav edini preostanek znamenitega jeruzalamskega templja, zgrajenega v 6. stoletju pred našim štetjem na mestu porušenega Salomonovega templja. "Rojstno leto" te jeruzalemske znamenitosti je 37 pred našim štetjem, ko se je kralj Herod odločil jeruzalemski tempelj obdati z zidovjem. Natanko 103 leta kasneje so v deželo pridivjali Rimljani in sveti tempelj razdejali. Le zahodnega obodnega zidu, ki danes predstavlja Zid žalovanja, jim ni uspelo podreti, saj naj bi bil Bog po stari judovski pripovedi svojemu izvoljenemu judovskemu ljudstvu obljubil, da zid kot simbol vezi med njim in "njegovimi božjimi otroki" ne bo mogla uničiti prav nobena sila.

Staro je najboljše
"Kamni, ki so bili vgrajeni še v obdobju templja pred 2000 in več leti so stabilni, krhajo pa se kamni, vgrajeni v obdobju britanske nadvlade med letoma 1917 in 1948,"  pravi za Zid žalovanja pristojni rabin Schmuel Rabinowitsch. Po njegovih besedah je sanacija svetega judovskega kraja dvignila veliko prahu. Ortodoksni Judi namreč menijo, da verske zapovedi prepovedujejo, da bi se iz zidu odstranili posamezni kamni, pa četudi v dobro obnove. Veliki rabin  Schlomo Amar meni, da se obnovitvena dela sme izvajati samo podnevi, pri njih pa lahko sodelujejo samo delavci, ki bi pred pričetkom del opravili posebno ritualno kopanje v vodi.

Zaradi spora v judovski duhovščini se pristojni državni organi za varstvo kulturne dediščine še niso odločili, na kakšen način bodo znameniti zid obvarovali pred razpadom. Zaenkrat so sprejeli odločitev, da po zidu razpnejo zaščitno kovinsko mrežo, ki naj bi obiskovalce obvarovala pred padci kamnitih gmot. Strokovnjaki sicer pomirjajo, da redno spremljajo stanje Zidu žalovanja in da ta še ni v kritičnem stanju.