Glavni krivec za to naj bi bil hormon estrogen, ki naj bi ščitil srce in ožilje, v telesu pa je v večji količini prisoten od pubertete do menopavze, ko se njegova raven zelo zniža. Zgodnji začetek pubertete pa v povprečju s seboj prinaša tudi zgodnejši začetek menopavze, kar pomeni, da ženska prej ostane brez estrogenske zaščite. Znanstveniki sklepajo, da so tudi zaradi manjše ravni estrogena srčno-žilne bolezni pri moških v srednjih letih pogostejše kot pri ženskah.

Če ugotovitve spremenimo v številke, večje tveganje pomeni, da so ženske, ki so v puberteto vstopile (dobile menstruacijo) pred 12. letom, podvržene 23-odstotnemu povečanju tveganja za bolezni srca in ožilja ter 28-odstotnemu povečanju tveganja za to, da bodo umrle zaradi kapi.