Dokler ni prišel na vrsto, je sedel nekje ob strani in opazoval dekleta, ki so se sklanjala na vse mogoče načine, da bi dosegle različne dele in višine polic. Ko je šel s pogledom preko Marte, se je le zahahljal, saj je imela zadnjice skupaj za četrt parkirišča, kot se je rada iz nje pošalila celo sama.

Dlje pa se je zadrževal pri ostalih treh, ki so ga dražile vsaka po svoje. Ena je imela vedno oblečene tesne bele hlače, skozi katere je nesramežljivo kazala svoje erotično perilo, druga je nosila kratko krilo, tretja pa se je vedno uspela nastaviti tako, da je pokazala skoraj polovico svoje zadnjice. Punce so vedele, da so pod drobnogledom, zato so še toliko raje migale z ritkami in ga dražile. Zanje je bil nenevaren, saj ga je zunaj v kombiju ponavadi čakala njegova žena. Iz trgovine je vedno odhajal nasmejan in dobre volje sedel v svoj kombi.

»Si se spet nažiral potrebnih riti?!« se je hudovala mladenka na sopotnikovem sedežu in ga grabila za moda. Polde je dvignil roke v znak predaje in milo pogledal: »Kaj pa naj? Tako nesramno se nastavljajo, da človek ne more gledati proč,« se je opravičeval. »In, če bi za to vedela tvoja žena?« ga je vprašala in tokrat že bolj zmerno stiskala za njegovo moškost.
»Hehe, saj ve,« je odvrnil. »Ne ve pa, da ima zamenjavo na tem sedežu, kadar je ni,« ga je ošvrknila in mu pričela odpenjati gumbe na hlačah. »Hehehe, kaj pa delaš? Si nora, nekdo naju bo videl?!« »Kdo le? Sem, razen tebe, ne vozi nihče. Še nikoli ni bilo nikogar,« se je prepričana sklonila nad njegovo naročje.

Polde ni vedel, kaj bi. Vedel je, da zna iz situacije nastati ogromna težava, kot tudi lep užitek. Ostal je tiho in opazoval Jasno, kako lepo počasi oblizuje njegovega tiča. Kaj takšnega ni doživel še nikoli in, če bo treba, bo šel tudi v ločitev, si je mislil takrat. Jasna je bila frizerka njegove žene in kar ga je plašilo, je bilo dejstvo, da med delom zelo rada klepeta in se kdaj pa kdaj tudi zagovori. Vseeno pa mu je bilo tisti hip prelepo, da bi se obremenjeval s tem. Jasna je s svojimi polnimi ustnicami objemala njegovega junaka, ki se je ponosno dvignil pokonci, sam pa je vmes opazoval okolico, da ju ne bi kdo presenetil.

Tako lepo mu zares še nikoli ni bilo. Božal jo je po laseh, zadovoljno momljal sam pri sebi, potem pa z roko skušal doseči njene prsi. Tako čvrste je imela, da ni mogel verjeti, da so naravne.
»Verjetno v življenju nisi prešlatal dosti jošk, da bi vedel, kakšne so prave,« ga je nekoč podražila.
Njeno zavzeto sesanje ga je spravljalo ob pamet in zaželel si je, da bi jo nabrisal od zadaj, tako kot sta to počela predvčerajšnjim v njenem salonu. Prešinila ga je ideja in prvič je bil zares vesel, da je za sedeži vstavil pregrado, skozi katero se je dalo skobacati v tovorni del kombija. »In zakaj se tega nisi domislil že prej?« ni mogla verjeti. »Tiho bodi,« je namignil, da ju lahko slišijo ven in jo obrnil z rokama proti steni vozila. »Ti, ti, ti, …« se ji je zasmejalo. »A od zadaj bi me rad potrebnež?« »Zdaj sem pa jaz potrebnež? Ti si začela in zdaj bo potrebno dokončati.«

Vmes ji je odpel hlače, jih potegnil navzdol vse do kolen in se za hip pomudil ob njeni ljubki zadnjici. Rad jo je objemal, poljubljal, jo lizal in božal njeno vrelo mucico, ona pa jo je še kako rada nastavljala. Potem se je počasi dvignil, z desnico objel nabreklega korenjaka in ga nastavil pred vrata v raj. Nato jo je krepko prijel za boke in v enem sunku ves končal v njej. Težko bi ji takrat rekel, naj bo tiho. To enostavno ni bilo mogoče in po pravici povedano mu je postalo prekleto vseeno.