Na Pop Inu ste že eno leto. Kaj se je spremenilo v tem času?
Spremenilo se je ogromno. Že nekaj časa lahko vse počnem sama, brez pomoči ostale ekipe, čeprav mi večino časa ni potrebno. S sodelavci, pravzaprav prijatelji, Nejcem Simšičem, Polono Jambrek in Matejo Ropoša, se res odlično razumemo in se resnično lahko zanesemo drug na drugega. Spremenilo se je tudi to, da se po enem letu v redakciji počutim kot doma. Preden sem prišla na Pop TV, sem poznala le Nejca in Polono ter Majo Sodja, ki mi je prav tako veliko pomagala, poznava se namreč že iz gimnazijskih klopi. No, danes se mi zdi, da sem na Popu že celo večnost (pa to mislim v dobrem smislu) in kar nekaj jih je, ki mi znajo zelo polepšati dan.

Imate po enem letu še kaj treme pred kamero?
Treme nimam, se je pa ravno pred kratkim zgodilo, da sem skoraj bruhnila v smeh. Zdaj se dogajajo predvsem takšne stvari. Še vedno čutim adrenalin, ker gremo v živo, ampak treme ni več.

Ko ste se pridružili ekipi Pop In, je bila v njej še Urška Pirš. Kako ste doživljali njen odhod?
Urška je ravno takrat povedala, da odhaja. Ostala je le še toliko, da je vpeljala mene, za kar sem ji zelo hvaležna. Od nje sem se ogromno naučila.

Bi si kdaj želeli voditi informativno oddajo?
Včasih sem delala kot novinarka Infonetovih radijskih novic in sem se veliko ukvarjala s politiko. Takrat me je to zanimalo, potem pa sem ugotovila, da je vse skupaj kot neka 'mineštra'. Ena stvar je najprej na vrhu, potem spet na dnu, potem se vse spet obrne … Ni mi všeč. Zdi se mi, da se hočeš nočeš navlečeš te negativne energije, zato mi je svet Pop Ina veliko lepši.

Mislite, da ste kot voditeljica na radiu in televiziji dosegli vse?
Niti slučajno. Sama sem si že zdavnaj postavila ultimat, da moram končno napisati diplomo. Jaz sem faks končala že zdavnaj, takrat sem se diplome tudi že lotila, vendar sem ta projekt zaradi preobilice dela zanemarila, zato se ga bom morala lotiti od začetka, ker je vse že zapadlo. Mislim, da bom potem delala tudi magisterij, saj pogrešam knjige in piflanje (smeh).

Foto: Žurnal24

Imate najljubšo voditeljico, po kateri se zgledujete?
To ne, mi je pa v zelo veliko čast, da delam z velikimi voditelji Darjo Zgonc, Petro Kerčmar, Edijem Pucerjem in Matjažem Tankom. Vsi so res odlični voditelji in face (smeh).

Kaj vam predstavlja večji izziv? Televizija ali radio?
Največji izziv je definitivno televizija, ker to počnem komaj eno leto. Težje pa je reči, kaj mi je ljubše. To je nekako tako, kot če se moraš odločiti, katerega od svojih otrok imaš raje. Od radia se recimo sploh ne morem ločiti. Sem že poskušala, pa ne gre. Oba medija imata svoje prednosti in slabosti, oba imam zelo rada.

Kako vam uspeva usklajevati oba medija?
Včasih se na radiu kakšna stvar vnaprej posname, tisti teden, ko vodim Pop In, je malo leteč, ampak mi gre (smeh). Vse je stvar organizacije.

Kaj najraje počnete, ko si lahko vzamete kaj prostega časa?
Takrat sem najraje z ljudmi, ki mi veliko pomenijo. Sploh zdaj. Ko si enkrat tako izpostavljen, je okoli tebe kar naenkrat ogromno ljudi, ki niso ob tebi s pravimi nameni. Ker jim je fajn, da se jih vidi z nekom znanim. To sicer ne jemljem za slabo, ob tem sem samo toliko bolj začela ceniti ljudi, ki jih že leta in leta poznam.

Kaj bi torej lahko našteli kot pluse in minuse slave?
Minusi so ravno to. Nikoli ne znaš ločiti, kdo si želi spoznati Oto Roš – mene – ali Oto Roš iz Pop Ina. Ne veš, s kakšnim razlogom si spoznal nekega človeka. Pa to, da kamorkoli pridem, me ljudje ocenjujejo, gledajo … Včasih je neprijetno, sploh ko grem v trgovino v trenirki in brez make upa. Največji plus pa je prav gotovo to, da sem spoznala ogromno novih in izredno zanimivih ljudi, da včasih lahko pridem tja, kamor ostali ne morejo … Ostalih se pa zdaj ne spomnim, ampak se bom zagotovo spomnila, ko se bom peljala domov (smeh).

Zakaj se Ota ni odločila za pevsko kariero ter kaj si želi postati, ko bo velika, pa si oglejte v videoprispevku.