Jacob pravi, da ni tipičen moški izvajalec na slovenski sceni, ker ni rocker. Mladenič, čigar pravo ime je Jakob Kapus, pleše že 17 let. Najbolj ga poznamo kot skodranega plesalca s TV zaslonov. Kot vokalist se je šolal pri Nacetu Junkarju in Marjetki Jurkovnik (Tangels). Priznal nam je, da je multipraktik, a v tem, kot pravi, ne vidi nič slabega.
 
Sam si napisal scenarij za zgodbo v videospotu. Je bila torej tvoja ideja, da se Ana Dolinar in Shia Jezebel poljubita? Si si želel lezbičnega poljuba?
Ideja je bila moja. Čeprav se odprtim glavam to ne zdi prav nič posebnega, sem vedel, da se bo vsaj določen del populacije spotaknil prav ob to. In seveda, na prvi pogled gre samo za lezbični poljub. Skupaj z zgodbo pa pove več kot le to, da sta si dve dekleti izmenjali nekaj sline. Gre za hrepenenje, za dvojno dozo ljubezni, dvojno življenje, željo po nečem drugačnem, za preizkušanje dvojnosti, ki nam jo življenje prinese nasproti, in najpomembnejše je, da čeprav nas želje lahko razdvajajo, moramo na koncu najti sami sebe. To je tudi bistvo, ki ga sporoča spot.
 
Kaj pa tekanje v spodnjicah po Ljubljani ob štirih zjutraj ... Kaj te je grelo?
No, niso samo spodnjice. Je še srajca (smeh)! Grelo me je predvsem to, da sem v tistih dveh urah pretekel kar obsežen del Ljubljane, in to večkrat. Drugače pa nisem bil niti v najmanjši zadregi. Za mano je že toliko nastopov v bolj ali manj simpatičnih kostumih, da so bile te boksarice prava malenkost.
 
Pesem zveni evrovizijsko. Razmišljaš o nastopu na Emi? Je to tvoj cilj – zmagati na Emi in se posledično udeležiti Evrovizije?
Evrovizija je del glasbenega ustvarjanja, ki mi je zelo blizu. Če me sprašujete o kratkoročnih načrtih, potem naj povem, da o tekmovnaju na Emi še ne razmišljam. Nekoč pa zagotovo. Z nastopom na evrovizijskem odru bi se izpolnil delček svojih sanj, ki pa se mi jih še ne mudi dosanjati.
 
Se ne bojiš, da bi te vrgli v koš multipraktikov? Plesalec, novinar, pevec ... Se te oznake bojiš ali jo boš izkoristil v svoj prid?
Priznam. Sem multipraktik. Ampak to ni prav nič slabega. Če uživam v več stvareh in jih delam dobro, sam v tem ne vidim nobene težave. Zakaj bi se moral človek omejiti le na eno stvar? Če nekomu paše celo življenje jesti samo krompir, super, sam pa imam rajši bolj raznolike jedilnike na vseh področjih. Dokler se človek loteva stvari z glavo, se ji posveti in jo opravi dobro, ne vidim tu nikakršne dileme. Če pa so ljudje multipraktiki zato, ker niso dobri prav v nobeni stvari in se na ta način iščejo, potem pa je to povsem druga stvar.