Po zmagi v priljubljeni oddaji Znan obraz ima svoj glas smo ga komaj priklicali na telefon in z njim opravili simpatičen in predvsem nasmejan intervju. Pozitivni Luka pravi, da je izjemno hvaležen že samo za priložnost, da je v šovu lahko sodeloval. Za zmago pa še vedno nima besed. Da je v finalni oddaji ob razglasitvi zmage rekel 'A je to fora?' in da se tega ne spomni, samo še toliko bolj dokazuje, da tega resnično ni pričakoval. Izdal nam je, katera preobrazba je bila zanj najtežja in česa se je pri tej najbolj bal. In deformacija rok? Tudi o tem je spregovoril.
V 12 tednih ste se preobrazili v 12 različnih glasbenikov. Katera vam je bila najljubša?
Meni najljubša je bil Louis Armstrong, ker je bila taka vesela, pozitivna točka. Njegov lik je zelo zabaven za naštudirati. On tudi igra trobento in sem vesel, da sem jo tudi jaz po dolgih letih prijel v roke.
Katera je bila najtežja?
Ne najtežja, najmanj prijetno sem se počutil, ko sem bil turški pevec Tarkan. Zato ker je to turščina, ker je to zame čist nek drug planet jezikov in zato ker sem bil sam na odru. Bila je zelo vesela točka in me je bilo strah, da bom premalo migal, da se bo premalo dogajalo. Bal sem se, da ne bom uspel zapolniti tega velikega odra, ampak je na koncu kar nekako uspelo.
Ob razglasitvi zmagovalca ste bili vidno presenečen. Rekli ste celo 'A je to fora'. Zakaj?
(smeh) Tega res nisem pričakoval. Vsako nedeljo sem dal vse od sebe, delal sem po svojih najboljših zmožnostih. Nisem pričakoval zmage, možno, da sem to rekel, ja. (smeh)
Vam je žal, da koga niste mogli mitirati in koga bi, če bi imel možnost?
Ne, sploh ne. Vem, da bi lahko bil kakšen lik boljši in da bi lahko kakšnega drugega tudi izbrali, ampak vse v redu, okej je bilo.
Kako ste praznovali po oddaji?
V Jurmana smo šli jest in pit, izkoristit še zadnje ure našega druženja. Super smo se imeli, res smo se že v prvih trenutkih povezali v eno tako veliko družino. Ne samo tekmovalci, tudi tonska ekipa, lučkarji … Zabavali smo se do jutranjih ur, to je to.
Kakšna anekdota?
Smešno je bilo, da je Šiki prišel pred Jurmana z avtodomom, v katerem smo nadaljevali zabavo, ko so nas vrgli iz Jurmana.
Zakaj ste se odločili spregovoriti o deformaciji svojih rok?
S Popom smo se to dogovorili in sem bil takoj za. Zelo sem vesel, da smo se za to odločili. Na vprašanje, zakaj, pa ne znam odgovoriti. Nisem se prej nikoli s tem obremenjeval, priznam pa, da se mi je odvalil kamen od srca, ko sem to povedal. Četudi morda prej sploh nisem vedel, da me to moti. Vesel sem, da sem o tem spregovoril. Dobil sem veliko fantastičnih odzivov. Tudi sporočila ljudi z enakimi zgodbami. Zelo sem hvaležen, da smo to speljali.
Je lažje morda zato, ker vas ljudje ne gledajo v roke, ne postavljajo neprijetnih vprašanj?
Ja, vsi veste. Je lažje. Ni to nekaj, kar bi se zelo opazilo, se pa opazi.
Zakaj so mislili, da imate Downov sindrom? So kdaj povedali?
Ne vem, zakaj so to rekli. Tista prva asociacija, da ima človek malo drugačen ud in pomisliš, da ima Downov sindrom, ampak hvala bogu temu ni tako.
Zakaj se niste odločili za lepotno operacijo prstov?
Sem Luka Sešek, takšen sem in s tem se moram sprijazniti, sam sebe moram imeti rad. Z dvignjeno glavo naprej. To je tudi moje vodilo, da ostaneš takšen, kot si in se ne pretvarjaš, da si nekaj drugega.
Lansko leto ste nastopili v oddaji Slovenija ima talent …
Ja, to je bilo natanko pred enim letom. Ne morem opisati, tako zelo sem hvaležen. Nikoli nisem mislil, da se bo tako zaključilo. Ko sem dobil tisti klic nekaj mesecev po končanih Talentih in potem, ko so javili, da sem sprejet nisem mogel verjeti. Res hudo! Top!
Kako bi primerjali ta dva šova?
To je nekaj popolnoma drugega. Ne iz vidika tekmovalnosti. Tam smo se povezali s sotekmovalci, tukaj smo bili vsak dan skupaj in človek ne more primerjati. Znan obraz je zabava, služba, ker smo tudi soustvarjalci oddaje, kar mi je najbolj všeč. Znan obraz ima svoj glas pojé Slovenija ima talent. (smeh)