Legendarni skladatelj je v 70-ih domača tla presenetil s svojim novim glasbenim slogom, ki je združeval v Angliji pridobljeno znanje klasičnih form in študijem vibrafona ter tolkal v Ameriki s  tradicionalnimi instrumenti etiopske glasbe. Kasneje ga je oblikoval pod mentorstvom uglednega Duka Ellingtona, znatnejšo mednarodno razpoznavnost pa mu je nedvomno prineslo komponiranje glasbene spremljave za film Broken Flowers minimalističnega režiserja Jima Jarmuscha. Lani je izšel njegov zadnji album, Mulatu Steps Ahead, na katerem je svojo glasbo začinil z vplivi svetovnih godb, zadovoljil glasbene kritike in laičnemu poslušalcu omogočil vstop v svet jazza.

Dvorana Kina Šiške se je še polnila, ko je nasmeh sproščenega gospoda v kavbojkah pozdravil prisotne, ki so se nekje ob koncu prve pesmi dokončno prepustili zibajočim ritmom. Nato je napovedal svoj največji komercialni uspeh, pesem Yekermo Sew iz omenjenega filma z Billom Murrayem v glavni vlogi. Saksofonist in trobentaš sta med izvedbo svoje vložke izpeljala vrhunsko ter ponudila nekaj odlične improvizacije. Med naslednjo pesmijo so se glasbeniki postopoma odmaknili na rob odra ter s ploskanjem vzpodbujali občinstvo k sodelovanju, medtem ko je Mulatu soliral ob setu afriških bobnov.

V luči naravne katastrofe v Aziji je umirjeno Motherland posvetil Japonski in nadaljeval z The Way to Nice, med katero je do solo žarometa prišel kontrabasist in nam predstavil večnamenskost svojega instrumenta, ko je z dlanmi drsel po njegovem hrbtišču in produciral nov zvok. Vsak izmed osmih spremljevalnih glasbenikov je tako prišel do svojih nekaj minut improvizacije in vsi so bili pospremljeni s precej bučnim aplavzom zdaj že razposajene publike, 67-letni Mulatu pa svojega hudomušnega nasmeha ni izgubil do konca nastopa.

Po glavnem koncertnem delu so se skupaj vrnili na oder še za eno pesem, ki jo je Mulatu Astatke napovedal s preprostim "To pesem sem napisal zase... zato se imenuje Mulatke“.

Edina pomankljivost za stoječe v zadnjem delu dvorane je bila jakost zvoka. Glasneje se je namreč slišalo kramljanje publike, kot izvedbe nastopajočih.