Beseda prevara ali nezvestoba je po mnenju belgijske psihoterapevtke oznaka za skupek različnih stvari. “Definicija se mora stalno nadgrajevati. Seksualna sporočila, gledanje porno vsebin, skrivnostne aktivnosti na aplikacijah ali straneh za spoznavanje. Če ne sprejmemo konsenza glede tega, kaj pojmujemo kot nezvestobo, se ocene glede tega pri parih silno razlikujejo. Celo od 26 do 75 odstotkov,” meni Perelova.

Prepričana je, da se prevara ne vrti zgolj okrog seksa. “Nasprotno, prevara se ne dotika toliko seksa samega, pač pa želje. Želje za pozornostjo, želje, da se počutimo posebne, pomembne. Sama struktura prevare, dejstvo, da najverjetneje nikoli ne morete zares povsem imetisojega ljubimca ali ljubimke, od tistega, ki vara terja, da sig a želi še bolj,” trdi psihoanalitičarka.

Nadalje pojasnjuje, da se rzlogi, zaradi katerih ljudje varajo, danes razlikujejo od tistih, ki so veljali v preteklosti. “Nikoli še nismo bili tako izpostavljeni skakanju čez plot. Pa ne zato, ker imamo neke nove želje, pač pa zato, kjer živimo v dobi, v kateri smo prepričani, da je naša pravica, da te želje tudi uresničimo. Zato, ker živimo v kulturi, v kateri smo prepričani, da si zaslužimo, da smo srečni,” poudarja Perelova.

Strokovnjakinja za odnose meni, da tisti, ki vara svojega partnerja v resnici vara tudi sebe. “Ko iščemo pogled neke druge osebe, se ne obračamo le stran od našega partnerja, pač pa tudi od osebe, kakršna smo tekom življenja postali. Ne gre toliko zato, da iščemo drugo osebo, pač pa drugega sebe,” sklene Perelova.