Odgovor, zakaj vonj in okus nista takšna, kot bi morala biti, leži v mutaciji gena, zaradi katerega paradižnik zori enakomerno. Težava je, da so takšni paradižniki manj učinkovito vključeni v proces fotosinteze, kar pripelje do manjše vsebnosti sladkorja in še nekaterih drugih sestavin, ki paradižniku dajo dober okus in vonj.
Popoln paradižnik. Pa je res?
Mutirani gen izhaja še iz sedemdesetih let, ko so se proizvajalci trudili, da bi izdelali čim bolj popolne paradižnike, ki bi bili enake barve, velikosti in bi enako hitro dozoreli, kar je bilo nujno za množično proizvodnjo. Vse to so sicer dosegli, vendar pa so s tem izgubili okus in vonj, ki sta žal najpomembnejša.
Nekoč prednost, zdaj slabost
Ker pa se trend prehranjevanja spreminja, proizvajalci vidijo težave tudi v popolnem videzu, ki ni več nikakršna prednost. Potrošniki, ki si vse bolj želijo zdrave in ekološke prehrane, popoln videz enačijo z umetno vzgojo. "Bolj je zelenjava nepravilnih oblik, bolj jo ljudje povezujejo z naravno, eko in bio," je dejal Harry Klee, molekularni genetik z univerze na Floridi.
Raziskavo so objavili v strokovni reviji Science.
A ni tak kot bi moral biti, ma neeee, kako ste pa tole pogruntali?<br /><br />Najboljši paradižnik je z vrta …