Najbolj znan hinduistični praznik se vsako leto začne s polno luno proti koncu januarja. Več sto tisoč vernikov se je tako včeraj ponoči počasi odpravili na osem urno pot od središča Kuala Lumpurja do jam Batu, množične procesije pa so pravo pisano in mazohistično gledališče.

Prebadanje kot dokaz ljubezni

Verniki se svojemu božanstvu Murugu zahvaljujejo za uslišane želje z bizarnim prebadanjem telesa, najpogosteje s kaveljčki, na katere natikajo darove – sadje, male posodice z mlekom, perje, tisti najbolj izkušeni in verujoči pa s kavlji in sulicami zabodenimi v telo, na sebi nosijo male oltarje, okrašene s pisanimi trakovi, bleščicami in rožami. Številni verniki si s špilo ali sulicami prebadajo ličnice in jezik. Karavana verujočih se ob donenju bobnov in ob pesmi zvija v transu, ob tla mečejo kokose, ki simbolizirajo odrekanje lastnemu egu, ko prispejo na cilj pa morajo do templja premagati še 272 stopnic.

Odpoved zemeljskim užitkom

Tradicija izvira še iz časov, ko so templje gradili visoko v gorah, dostop do njih pa je bil omogočen le tistim, ki so lahko pot premagali s težkimi posodami, polnimi mleka in medu. Te so kot dokaz ljubezni do božanstev nosili na hrbtu. V današnjih časih pa se najbolj verujoči en mesec pred dogodkom odpovejo vsem zemeljskim užitkom. V želji po zmagi uma nad telesom se odpovejo spolnosti, ves mesec pa jedo le sadje in pijejo mleko.

Osemurno pot prehodijo le najbolj vzdržljivi, tistim, ki podležejo poškodbam – najpogostejše so raztrganine in omedlevica, pa na pomoč priskočijo številni reševalci.