Večina obiskovalcev bazenov bo po odhodu skočila pod tuš, da bi s sebe sprala klor. Koliko pa jih upošteva navodilo, da je treba tudi pred skokom v bazen stopiti pod tuš? "Če se ne stuširamo, preden gremo v vodo, bomo v vodo nesli vse, kar imamo na koži," opozarja epidemiologinja Michele Hlavsa.

V vodi lahko tako pristanejo ostanki ličil in drugih izdelkov za osebno nego, znoj, urin in tudi fekalni delci. "Vse, kar se v bazenu spere z vašega telesa, delite z ostalimi plavalci. Na nek način je tako, kot da bi si vsi skupaj privoščili eno veliko kopel," ponazarja Hlavsa. 

Vsem tem delcem je skupen dušik. Ko se dušik pomeša s klorom v bazenu, se tvori dražilo kloramin. Z nastankom kloramina se nekaj zelo pomembnega klora veže na kloramin, namesto da bi uničeval bacile v bazenu. Bacili, ki preživijo, lahko pri posameznikih, ki popijejo vodo iz bazena, povzročijo težave.  

Zaradi kloramina v bazenu nastane tipičen vonj. Hlavsa poudarja, da v "zdravem" bazenu ne smrdi po kloru. Vonj, ki ga običajno povezujemo s čistim bazenom, je dejansko kloramin. Dražeči elementi v vodi povzročajo rdeče oči, dražijo kožo in lahko sprožijo napade astme. 

Hlavsa tako vsem, ki se kopajo v bazenih, polaga na srce, da se pred kopanjem stuširajo. "Ne smemo pozabiti, da je zelo pomembno, da se stuširamo preden gremo v vodo, da v vodi ostane dovolj klora, da pobije bacile."