Za senenim nahodom trpi približno 15 odstotkov Slovencev, predvsem v starosti med 15. in 30. letom, pravi Mitja Košnik iz Bolnišnice Golnik – kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo. "Večina bolnikov z astmo pa na cvetni prah ni občutljiva," dodaja.

Dojeni imajo manj alergij
Kot pravi Uroš Krivec, vodja službe za pljučne bolezni na ljubljanski pediatrični kliniki, poznamo tudi oralni alergijski sindrom. "Pri osebi, ki je denimo preobčutljiva na pelod breze, se pojavijo simptomi alergije v ustih po zaužitju jabolka, češenj ali breskev, če pride v stik z omenjenim pelodom – ta pojav imenujemo navzkrižna preobčutljivost," pojasni. Alergijska obolenja so redkejša pri otrocih, ki so bili dojeni, pri že preobčutljivih pa je ključno izogibanje alergenu. "S tem je verjetnost razvoja alergijske bolezni in preobčutljivosti na druge alergene manjša," pravi Krivec in pristavi: "Pri nekaterih otrocih, ki že imajo alergijo, je smiselno zdravljenje z imunoterapijo."

Pri otrocih več uspeha
Košnik poudari, da je imunoterapija pri otrocih učinkovitejša kot pri odraslih: "Če jo začnemo že v otroštvu, lahko izboljša prognozo alergije." Toda imunoterapija ne ozdravi senenega nahoda ali astme, ampak bolezen ublaži, da jo je laže nadzorovati z ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti alergenom in zdravili, pojasnjuje Košnik. Alergijske bolezni se lahko prvič pokažejo v katerikoli starosti, pravita sogovorca.