Občutek osamljenosti v enaki situaciji zelo niha od posameznika do posameznika, delno zaradi genov,
domnevajo znanstveniki. Pravzaprav je osamljenost delno podedovana, delno posledica okolja, pravi
John Cacioppo s čikaške univerze.
V nedavni knjigi Osamljenost, ki jo je izdal skupaj z Williamom Patrickom, pravi, da se v ZDA
vsak trenutek kar 60 milijonov ljudi počuti tako osamljenih, da je to glavni razlog trpljenja.
''Samoto lahko vidimo bolj kot lakoto, žejo ali bolečino, ne kot osebnostni dejavnik sam
zase,'' je povedal Cacioppo.
''Je nekaj, kar lahko vsakdo občuti, ne gre zgolj za psihološki manko, ampak resnično biološko
potrebo.'' V raziskavi so uporabili podatke več kot 8000 ljudi, bodisi dvojčkov bodisi bratov
ali sester. Cacioppo je s kolegi ugotovil, da obstajajo močni dokazi, da dednost približno v
polovici vpliva na razliko v dojemanju osamljenosti.
Evolucija ali geni?
Delna razlaga za osamljenost je evolucijska, menijo strokovnjaki. Ljudje v divjini ne bi
zmogli preživeti sami, zato občutijo negativne signale, kadar so izolirani od ostalih. Različne
stopnje osamljenosti imajo prav tako svoj smisel. Če bi se vsakdo zlahka soočil z osamljenostjo, se
ne bi nihče podal v svet in raziskoval, po drugi strani pa ne bi bilo nikogar, ki bi ostal doma in
skrbel za pomoči potrebne, če bi vsi zavračali samoto.
''Genski bazen z raznolikostjo tako najbolje ščiti vrsto,'' je dejal Cacioppo.
''Nedavne raziskave tudi kažejo, da družabni ljudje težijo k zvezam z družabnimi in osamljeni z
osamljenimi ljudmi.'' Vsi se s hipotezo ravno ne strinjajo. Ken Rubin, profesor s
področja človekovega razvoja z Univerze v Marylandu, pravi, da ima osamljenost evolucijski, ne pa
tudi nujno genetski izvor.
Niso pomembne številke, ampak odnos
Ljudje, ki so kronično osamljeni, se izogibajo ostalim. Čeprav staro reklo pravi, da se
nasprotja privlačijo, podobni interesi, nazori in osebnostne značilnosti pomenijo dobro osnovo za
trajno razmerje.
''Odnosi so pozitivni, kadar vsakdo dobi nekaj od njih,'' dodaja Cacioppo.
''V ljubezni ali prijateljstvu so ključni zaupanje, poštenost in odpuščanje. Pomembno je imeti
en dober odnos. 4000 prijateljev na Facebooku ni preveč koristnih. Številke niso tiste, zaradi
katerih se začenjajo odnosi. Poleg tega je pogosto zmotno mišljenje, da so najbolj popularni tudi
najmanj osamljeni,'' zaključuje.
Za osamljenost krivi geni?
Za nekoga je ideja, da bi mrzel zimski večer preživel sam ob knjigi ali filmu, popolnoma sprejemljiva. Za drugega to pomeni občutje depresije, jeze in osamljenosti, ki naraščajo iz ure v uro.