Vlada je odločena, da v reševanje gospodarske krize čim bolj vključi tudi diplomatski aparat in okrepi gospodarski del diplomacije, je napovedal premier Borut Pahor. Zbrane veleposlanike, ki jih ima Slovenija že v skoraj 50 državah, je pozval, naj po svojih najboljših močeh pomagajo slovenskemu gospodarstvu in prispevajo h krepitvi gospodarskega sodelovanja.

Veleposlanike je pozval, naj v stikih z Ljubljano rešijo vse morebitne težave, s katerimi se soočajo pri krepitvi gospodarske diplomacije v državah, kjer delujejo. Pozval jih je tudi k intenzivnemu in inovativnemu odkrivanju novih možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenijo.

Prihodnja strategija
Pahor je poudaril nujnost ureditve mejnega vprašanja s Hrvaško, saj bo to močno razbremenilo slovensko zunanjo politiko ter omogočilo, da diplomati energijo usmerijo drugam, med drugim na Zahodni Balkan, kjer vidi Slovenija velike potenciale, še posebej gospodarske.

Predsednik republike Danilo Türk je poudaril izjemno dober geopolitični položaj Slovenije in možnost naše države, da v mednarodni skupnosti odigra določeno povezovalno vlogo.

Pri tem je izpostavil Zahodni Balkan – obenem je opozoril, da je tu vloga Slovenije morda manjša, kot se zdi in kot je bila včasih, vendarle pa lahko še vedno prodremo s premišljenimi in zares kvalitetnimi idejami in akcijami –, pa tudi območje Srednje Evrope in odnose med EU in Rusijo.

Razprava o profesionalizaciji
Veleposlaniki so soočili različna mnenja o nadaljnji profesionalizaciji diplomacije. Veleposlanik Slovenije v Prištini Vojko Vovk se je odločno postavil v bran ohranjanju profesionalne diplomacije, veleposlanik na Češkem Franci But pa je ocenil, da popolnoma zaprt sistem za tako majhno državo ne bi bil pameten, čeprav ni za odpiranje vrat na široko.

Predsednik Türk se je strinjal, da moramo imeti profesionalno diplomacijo, a z "določeno fleksibilnostjo za vključevanje talentov, ki obstajajo zunaj diplomatskega kroga".