"Eno od ključnih vprašanj sodobnega časa je, v kakšnem delovnem okolju delamo in kakšni so odnosi v njem. Tisti, ki smo živeli v socializmu – nekateri ste zanj le slišali –, vemo, da razlika je; to je treba reflektirati. Če bi Adam Smith, ki velja za teoretskega utemeljitelja kapitalizma, danes vstal iz groba, bi gotovo rekel: 'To pa ni to, kar sem si zamislil'," je prepričan Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem (UP). Dva njena inštituta sta opravila zanimivi raziskavi o delovnem okolju, v kateri so zajeli več kot 1.500 ljudi.
Ni energije za družino
"Vsi mislijo, da delajo preveč, pa naj gre za vodilne kadre ali delavce v proizvodnji; ti se sicer v službi počutijo najmanj dobro. Vsi ugotavljajo, da jim po službi ne ostane energije, da bi se ukvarjali s seboj in družino," je Aleš Lipnik, vodja centra za sodelovanje z gospodarstvom pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper UP, povzel ugotovitve raziskave, ki je zajela več kot tisoč ljudi v podjetjih lesne industrije (Svea, Brest, Kolpa, Alples, Stilles, Lesna in Javor). Ta ima izjemno visok absentizem (odsotnost z dela).
Kaj podjetju prinese več
"Vodilni in lastniki v podjetjih se premalo zavedajo, da lahko dobra organizacija dela in vlaganja v medsebojne delovne odnose podjetju prinesejo več kot investicijo v tehnologijo," je poudaril Lipnik. Aleksander Zadel z Inštituta Andrej Marušič UP, ki je v svoji raziskavi zajel 515 posameznikov, pa se ne strinja, da lahko stres, kot je pogosto slišati, delovno storilnost celo izboljša. "Stalna izpostavljenost stresu ne bo prinesla tega, da bodo zaposleni delali bolje in več, temveč vodi v to, da začnejo ljudje v službi izgorevati in imajo več zdravstvenih težav," je prepričan.
Slovenci nadpovprečno pod stresom
V Evropski uniji (EU) je stres na delovnem mestu eden od največjih zdravstvenih in varstvenih izzivov ter vpliva na 22 odstotkov zaposlenih. Podatki za Slovenijo kažejo, da je stres prisoten pri kar 38 odstotkih zaposlenih, kar je eden od najvišjih deležev v EU. V Sloveniji zaradi bolezni ali poškodb (absentizem) od dela izostane od 38.500 do 39 tisoč ljudi na dan, za nadomestilo plač zaradi bolezni pa gre blizu 1,9 odstotka BDP na leto. Raziskava Inštituta za razvoj človeških virov kaže, da v Sloveniji znake izgorelosti kaže 41,7 odstotka ljudi, težave pri usklajevanju delovnih in družinskih obveznosti pa jih ima več kot 18 odstotkov med 25. in 44. letom.