Njihova skrb je upravičena, saj lahko pretirano izpostavljanje žarkom privede do kopice bolezenskih stanj – alergij, okvar imunskega sistema, sive mrene, ki je eden izmed najpogostejših vzrokov slepote, med dolgoročnimi posledicami je tudi fotostaranje (poudarjanje globokih gub, izguba elastičnosti in čvrstosti kože ter rjave pege), najpogubnejši pa je lahko razvoj malignega melanoma, najnevarnejše oblike kožnega raka.
Kreme za sončenje ne obstajajo
Ljudje z različnih zemljepisnih širin smo si različni, zato glede na odzivnost kože na sončne žarke, pogostost opeklin in hitrost porjavitve razlikujemo med šestimi fototipi kože. Za naše področje sta najznačilnejša tip 2 (opekline so pogoste, resnična porjavitev je redka) in tip 3 (po daljšem sončenju porjavi, vendar ga prej večkrat opeče). Tipi od ena do tri spadajo med izrazito ogrožene, zato je previdnost zelo pomembna. UV-sevanje delimo na UVA- in UVB-žarke, pred obojimi pa se je treba zavarovati. Nekoč so pripravki za zaščito pred soncem vsebovali predvsem UVB-filtre, torej snovi, ki so preprečevale sončne opekline pri izpostavljenosti soncu, danes pa večina kakovostnih izdelkov vsebuje tako UVB- kot UVA-filtre, kar pomeni, da ob pravilni uporabi teh pripravkov ne bi smeli zagoreti. Ljudje sicer pripravke pod vplivom reklam in napačnih informacij še vedno uporabljajo za podaljševanje izpostavljenosti soncu, torej da bi porjaveli, ob čemer si ne želijo opeklin. Dermatologi si zato prizadevajo, da bi se trend zagorelosti obrnil v trend ohranjanja naravne polti in da ne bi skrbeli zgolj za to, da ne bomo opečeni, ampak tudi za to, da bomo manj zagoreli, kot smo bili doslej. "Do takšnega trenda je v zahodni družbi, kjer je zagorelost vrednota, še dolga pot, za tak dosežek pa je treba od malih nog vzgajati celotne generacije. To je stvar desetletij," meni dermatologinja Ana Benedičič, v slovenskih vrtcih vodja projekta Varno na sonce.
Ne glede na estetska merila sodobne družbe, ki zagorelost enači z zdravjem in mladostjo, bi se morali zavarovati s sončnimi očali, oblačili, pokrivalom in se izogibati najmočnejšemu soncu – ko je UV-indeks večji ali enak tri. Že nekajkrat opečena koža v mladosti namreč lahko vpliva na razvoj malignega melanoma.
Nekaj opozoril: |
|
Melanom najpogosteje prizadene zgornji del hrbta pri moških in ženskah, prsi in trebuh pri moških ter spodnji del nog pri ženskah. Ob tem ni odveč opozorilo, da je pravi naslov za sumljive pigmentne spremembe dermatolog in ne kozmetičarka z laserjem. Dermatologi pri tem poudarjajo pomen samopregledovanja – če je maligni melanom odkrit pravočasno, torej dokler je tanjši od enega milimetra, je veliko lažje ozdravljiv, možnost preživetja pa je izjemno dobra. Žal je pri nas povprečna debelina odkritega melanoma več kot en milimeter, ko se diagnostika v primerjavi s tanjšim melanomom popolnoma spremeni. Zlasti pri moških je melanom, ko pridejo na pregled, globlji, zaradi česar je preventiva še toliko pomembnejša. "To ne pomeni, da se pigmentno znamenje en mesec po pregledu ne more spremeniti – pigmentno znamenje je namreč dinamično stanje –, lahko pa zdravnik posameznika uvrsti v določeno skupino tveganja in mu glede na to da navodila, kako naj ozaveščeno ravna in kdaj naj spet pride na pregled," opozarja dermatolog Borut Žgavec. Dermatologi zato svetujejo, da bi šli na pregled vsaj enkrat v življenju, predvsem to priporočajo ljudem v srednjih letih, še posebno moškim, ki jih je na pregledih le ena tretjina.
Več znamenj, večje tveganje
Še zlasti je treba biti pozoren na pigmentne spremembe, ki so večje, kot je radirka na koncu svinčnika, kajti melanom, ki bi bil pomemben in ogrožajoč, je redko manjši kot šest milimetrov v premeru, razen če izrazito hitro raste navzven. Melanom v 80 odstotkih primerov nastane tam, kjer prej ni bilo ničesar, ne tam, kjer je bilo znamenje, zato je pomembno, da kožo opazujemo vse življenje. "Ničkolikokrat se zgodi, da pacient reče 'To znamenje me skrbi', dejansko pa je kritično povsem drugo znamenje. Tako da je bistvo tega pregleda, da je vse na pladnju," pravi dermatologinja Larisa Stojanovič. Žal več znamenj pomeni tudi večje tveganje – 50 znamenj pomeni od pet- do šestkrat večjo možnost za razvoj melanoma kot pri nekom, ki jih ima 20.
|
Sonce ima čare in pasti. © iStockphoto |
Nosečnice, previdno
Otroci do 18. leta prejmejo 80 odstotkov celotnega življenjskega UV-sevanja, zato so starši toliko odgovornejši za njihovo zdravje. Učinki delovanja UV-žarkov se namreč seštevajo skozi vse življenje. Vsekakor pa velja, da otrok do dopolnjenega prvega leta soncu ne izpostavljamo neposredno, pa tudi v naslednjih letih jih v čim večji mogoči meri umikamo s sonca med 11. in 16. uro. Po šestem mesecu starosti lahko začnemo uporabljati zaščitne pripravke na mestih, ki jih ni mogoče obvarovati z obleko (obraz, vrat, roke, noge). Pripravki naj vsebujejo predvsem tako imenovane mineralne filtre – cinkov oksid in titanijev dioksid – in čim manj dodatkov (dišave, barvila, bleščice …). ''Tudi nosečnice morajo biti pri izpostavljenosti soncu nekoliko previdnejše, saj se med nosečnostjo povišajo vrednosti hormona, ki melanocite spodbuja k večji dejavnosti. To pri večini nosečnic spodbudi temnejše obarvanje prsnih bradavic ter tanke proge med popkom in osramjem, pri marsikateri pa tudi nepravilne temne lise na obrazu. Dermatologi svetujemo predvsem dve prilagoditvi: za obraz višji zaščitni faktor kot sicer in izogibanje kompleksnim pripravkom s številnimi dodatki. Poleg tega dolgotrajnejše izpostavljanje soncu lahko privede do pregrevanja in dehidracije, kar za razvijajoči se plod ni ugodno,'' je dejala dermatologinja Mirjam Rogl Butina .
Solarij ni priporočljiv
Mnogo ljudi, predvsem žensk, se pred poletnimi meseci odpravi v solarije, da bi dobili "podlago" za lepšo polt, vendar slovenski dermatologi takšno izpostavljanje UV-žarkom odsvetujejo. Zaščita, ki jo daje v solariju pridobljena barva, je namreč zelo majhna. Svetilke v solarijih oddajajo več UVA-žarkov kot sonce in manj UVB-žarkov, kar zaradi nadzorovanega odmerjanja ne povzroči opeklin, a povzroča neposredno obarvanje kože, stranski učinki pa so med drugim hitrejše staranje kože, prizadetost imunskega sistema in povečano tveganje za razvoj malignega melanoma. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj mlajši od osemnajst let ne uporabljajo solarijev.
Za tiste, ki tudi pri lovljenju žarkov prisegajo na inovativnost, pa so britanski znanstveniki razvili obliž, ki s spremembo barve opozori, da sončenje ni več varno. Obliž se celo prilagodi koži posameznika – barvo pri svetlopoltih spremeni hitreje kot pri temnopoltih, seveda pa pred sončnimi žarki ne varuje. V modi je spet bledica, tako kot nekdaj v visoki družbi, ko je zagorelost veljala za znak revščine. Le da gre tokrat za zdravje.